CINCINNATI – V soboto je svet obkrožila žalostna novica, da je za posledicami operacije na srcu umrl človek, ki je prvi stopil na Luno – Neil Armstrong. Neustrašni pilot in astronavt je moral 7. avgusta zaradi strdka na urgentni bypass oziroma obvod koronarne arterije, tri tedne po posegu so nastali usodni zapleti. Kirurški poseg je imel le dva dneva po njegovem rojstnem dnevu, ko je dopolnil 82 let.
Znamenite besede
Neil Armstrong je 20. julija 1969 naredil prve korake po Luni in izgovoril slovite besede: »To je majhen korak za človeka, a velik korak za človeštvo.« Pozneje je razkril, da si je ta stavek izmislil predčasno skupaj z ženo. Že pred sprehodom po Luni je opravil vrsto manj znanih, a pomembnih pionirskih dejanj, med drugim je prvi pilotiral raketo X-15 in izvedel uspešno združitev dveh vesoljskih plovil v orbiti. Ko je kot poveljnik misije Apollo 11 z Edwinom Buzzom Aldrinom skakal po Lunini površini, ga je na malih zaslonih spremljalo okoli 600 milijonov ljudi, številni se še danes spominjajo, kaj so tistega dne počeli. Buzz je bil tudi med prvimi, ki so komentirali izgubo prijatelja: »Neil je bil odličen govornik in vodja vesoljskega programa.« Skupaj sta na površini Lune preživela tri ure. Na tragično novico se je odzval tudi 81-letni Michael Collins, ki je bil prav tako član misije Apollo 11, vendar je ostal v orbiti okrog Lune: »Armstrong je bil najboljši, zelo ga bom pogrešal.«
Armstrongovi svojci so v izjavi za javnost zapisali: »Naslednjič, ko se boste na jasno noč sprehajali zunaj in videli Luno, kako se vam smehlja, pomislite na Neila Armstronga in mu pomežiknite.« Dodali so, da je bil ponosen ameriški junak, ki je ves čas verjel, da le opravlja svoj poklic. »Častite njegov zgled, dosežke in skromnost.«
Skromen in redkobeseden
V resnici je bil Neil skrajno skromna oseba, ni se maral izpostavljati javnosti. Le redko je sprejel povabila na družabna srečanja ali intervjuje, pa še ob teh redkih priložnostih ni maral zgubljati besed. Nekoč je na vprašanje, kako je bilo na Luni, odgovoril: »To je zelo zanimiv kraj, svetujem vam, da ga obiščete.«
Po vesoljskem potovanju delal kot profesor
Že dve leti po pristanku na Zemlji je zapustil Naso in se zaposlil kot profesor za aeronavtični inženiring na univerzi v Cincinnatiju. Leta 1994 je povsem prenehal dajati avtograme, ker se je naveličal tega, da so ga ljudje videli kot potencialni vir zaslužka. Po spletu so začeli krožiti ponaredki njegovega podpisa, prav tako se je zapletel v spor s svojim frizerjem, ki je prodal njegove odstrižene lase za 2400 evrov. Poleg tega, da je zavračal unovčevanje svoje slave, je bil zelo topla oseba in sogovornik, morda nekoliko zadržan in manj naklonjen izkazovanju čustev. »Vedno sem in bom nosil bele nogavice, pisala v žepu srajce, ostal bom piflarski inženir. Zelo sem ponosen na svoje strokovne dosežke.« Buzz je pred časom razkril, da je kljub temu doživel, da se je Neil omehčal: »Na Luni sva imela svoj trenutek, kratek trenutek, ko sva se pogledala, udarila v ramena in rekla 'Uspelo nama je, dober šov' ali nekaj takega.« Zelo zabavna je poznejša Neilova izjava: »Iskreno lahko povem, kar me zelo preseneča, da nisem nikoli sanjal o tem, da hodim po Luni.«
Ob 30. obletnici so astronavti misije Apollo prejeli medaljo za svojo požrtvovalnost in pogum na posebni slovesnosti. Armstrong je takrat javno izrazil odpor do tega, da je živ spomenik. Vendar je odtis njegovega stopala še vedno na Luni, kjer ni vetrov, in tam bo ostal še dolga tisočletja. Njegov odločni značaj je dal vetra tudi predsedniku Obami, potem ko je javno povedal namen zamrznitve ponovnih človeških odprav na Luno. Neil je takrat s skupino veteranov odločno protestiral proti temu. No, kljub temu je s predsednikom ostal v dobrih odnosih, ker je bilo razvidno iz Obamovega govora po prejetju žalostne novice, da je preminil v bolnišnici v Ohiu. »Neil je spadal med največje heroje Združenih držav – ne samo sedanjosti, temveč vseh časov,« je izdavil opazno užaloščeni predsednik Združenih držav. Dosežek Apolla 11 še danes uvrščajo med največja dejanja človeštva.
