ALCATRAZ

Z noži za maslo so si izkopali pot na prostost

Objavljeno 23. marec 2013 11.42 | Posodobljeno 23. marec 2013 11.42 | Piše: Vane D. Fortič

Včeraj je preteklo 50 let od zaprtja zloglasne kaznilnice Alcatraz.

Leži v zalivu pred San Franciscom.

SAN FRANCISCO – Zaporniške celice v Alcatrazu, tristo osemdeset jih je bilo, so bile dolge 2,7 metra in široke meter in pol. V vsaki so bili postelja, majhen umivalnik s tekočo hladno vodo ter straniščna školjka. Samice so bile nekoliko večje. Obiski so bili dovoljeni enkrat na mesec, odobraval jih je upravnik. Pogovori jetnik obiskovalec so potekali prek domofona, o jetniškem življenju pa se niso smeli pogovarjati.

Pobegnili le trije

Zapornikom je bilo najtežje spoštovati pravilo tišine, pogovarjali so se lahko le v času med obedi in med rekreacijo. Nekateri so se znašli, iz straniščne školjke izpraznili vodo in se pogovarjali prek odtočnih cevi. V celicah je bilo hladno. Po drugi strani pa je bila tu hrana najboljša izmed vseh ameriških kaznilnic, dobro pa je bilo tudi to, da je vsak jetnik imel svojo celico, kar ga je varovalo pred spolnim nasiljem.

Pobeg je uspel le trem. Franku Morrisu ter bratoma Johnu in Clarenceu Anglinu. Pot na prostost so si izkopali z žlicami in noži za maslo.
 

V nasprotju s kaznilnico Sing Sing, kjer so že od leta 1891 izvrševali smrtne obsodbe na električnem stolu, v Alcatrazu niso usmrčevali. Tam so kazen prestajali najhujši hudodelci. V ta zapor so poslali tiste najbolj nepoboljšljive zapornike. Znan je pregovor: »Prekrši pravila in šel boš v zapor, prekrši pravila v zaporu in šel boš v Alcatraz.«

V povprečju je bilo zaprtih 260 jetnikov, ki so tu ostajali približno po osem let. Otok s kaznilnico Alcatraz, ime pomeni otok pelikanov, je od obale oddaljen miljo in pol. Morje v zalivu San Francisco ima le 13 stopinj. Ker so velike razlike med plimo in oseko, hkrati pa na tem območju divjajo močni tokovi, je bil pobeg iz zapora skorajda nemogoč.

Statistika pove, da je v vsej zgodovini zapora poskušalo pobegniti 36 jetnikov. Dva sta pobegnila, a so ju takoj ujeli, sedem pa so jih pri poskusu pobega ustrelili. Pobeg je uspel le trem. Franku Morrisu ter bratoma Johnu in Clarenceu Anglinu. Pot na prostost so si izkopali z žlicami in noži za maslo. Kopati so začeli ob prezračevalnem jašku, predor pa so prikrivali s kartonom s poslikavo rešetk za zračnik. Skozi ozek predor so nato splezali na streho. Varnostniki, ki so vseskozi pregledovali, ali so zaporniki v svojih celicah, niso opazili nič. Zdelo se je namreč, da zaporniki trdno spijo, saj so na blazine zaporniške postelje položili glave iz papirja. Kljub žarometom in visoki bodeči žici jim je uspelo priplezati do strehe. Na slepi točki nadzornega stolpa so se spustili do morja, kjer so napihnili čoln, sešit iz dežnih plaščev. Varnostni alarm za pobeg se je oglasil šele zjutraj ob 7.15. Čoln so pravosodni policisti našli ob bližnjem otoku, ubežnikov pa nikoli več. To zgodbo je razkril film Pobeg iz Alcatraza iz leta 1979 s Clintom Eastwoodom v glavni vlogi.

Štiri pravice zapornikov

Ptičar iz Alcatraza pa je film iz leta 1962 z Burtom Lancastrom v glavni vlogi. Lancaster igra morilca Roberta Strouda, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo, v samici in v popolni samoti pa je preživel 43 let. Nekega dne, ko pozdravi bolnega vrabčka, ki je priletel v njegovo celico, najde nov smisel življenja. Začne se izobraževati in postane strokovnjak za ptice.

Leta 1775 je španski raziskovalec Juan Manuel de Ayala prvi zaplul v današnji San Francisco Bay – odprava je otok poimenovala Alcatraces, pozneje se je ime spremenilo v angleški Alcatraz. Na obali je kmalu nastal San Francisco. Alcatraz je takrat varoval vhod v zaliv. Bil je prvi otok s svetilnikom na zahodni obali ZDA. V poznih 50. letih 19. stoletja so na otok nastanili prve vojaške zapornike. Leta 1909 je vojska trdnjavo opustila, le kleti so jim služile za vojaške zapornike. Ti so med letoma 1909 in 1911 na otoku zgradili nov zapor, svetovno znan po imenu The Rock. Leta 1933 je oblast nad otokom prevzela Federal Bureau of Prisons, odprli so visoko varovani zapor.

V Alcatrazu je imel zapornik štiri pravice: hrano, obleko, zaščito in medicinsko pomoč. Vse drugo je bil privilegij, ki si ga je lahko prislužil le z delom. Enaindvajsetega marca 1963 so zapor Alcatraz zaradi prevelikih stroškov upravljanja in vzdrževanja zaprli. Danes je ta nekoč neobljudeni otok v središču sanfranciškega zaliva narodni park, ki se ponaša z zgodovinskimi vrtovi, zalivi, ptičjimi kolonijami in pogledom na slavni most Golden Gate.

Deli s prijatelji