Naj si človek še tako želi potovati na oddaljene planete, prav kmalu verjetno ne bo mogel iz našega osončja, zato ostajajo milijarde drugih galaksij še vedno nedostopne. Legendarni britanski astrofizik Stephen Hawking pa je z ruskim milijarderjem Jurijem Milnerjem pred dnevi v New Yorku sporočil, da nameravata z mednarodno ekipo znanstvenikov (pridruženi član je tudi ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg) v naslednjih letih proti najbližji zvezdi Alfa Kentavra poslati vesoljsko nanoplovilo, ki naj bi jo doseglo v pičlih 20 letih.
Nepredstavljive daljave
Zvezda Alfa Kentavra je od Zemlje oddaljena vsega 4,3 svetlobnega leta. V kilometrih je ta številka precej večja: 40.000 milijard kilometrov, če si sploh lahko predstavljate tolikšno razdaljo. Z najsodobnejšim vesoljskim plovilom bi polet do tja trajal približno 30.000 let. Za primerjavo: vesoljska sonda Voyager 1, ki jo je Nasa izstrelila daljnega 5. septembra 1977, je naše osončje zapustila šele septembra 2013. Doslej je prepotovala več kot 20 milijard kilometrov poti.
Projekt, ki sta ga predstavila Hawking in Milner, se imenuje Breakthrough Starshot, njegovo vrednost pa ocenjujejo na 100 milijonov dolarjev. Vesoljska vozila naj ne bi bila večja od mobilnega telefona, njihova hitrost pa naj bi dosegla približno petino hitrosti svetlobe (slabih 300.000 kilometrov na sekundo). Če je sonda New Horizons, ki je pred meseci na Zemljo poslala prve posnetke Neptuna, težka pol tone in velika kot pianino, bi težo nanoplovila merili v gramih. V vesolje bi ga poslali z izjemno močnim laserskim snopom, vendar še ni povsem jasno, kako. Nanoplovilo bi na Zemljo pošiljalo tako posnetke kot številne druge podatke, ki bi astronomom pomagali pri razkrivanju skrivnosti vesolja.
Preden bo prvo tovrstno vesoljsko nanoplovilo zapustilo naše ozračje in se podalo na dolgo pot, bo treba rešiti še precej zapletenih tehnoloških vprašanj, pri čemer nameravajo sodelovati tako z ameriško kot z Evropsko vesoljsko agencijo. Če bi jim res uspelo narediti vesoljska plovila, ki bi potovala s petino svetlobne hitrosti, bi to lahko v praksi pomenilo, da bi zjutraj poslana sonda proti Marsu še pred večerjo na Zemljo že poslala prve podatke...
| Vesolje ga je očaralo Ruski milijarder Jurij Milner je obogatel z vlaganji v visokotehnološka podjetja. Rodil se je v letu (1961), ko je Jurij Gagarin kot prvi človek poletel v vesolje, in je po njem dobil ime. Ker ga vesolje izjemno privlači, je za iskanje inteligentnih bitij v galaksiji že financiral projekt Breakthrough Listen, ki z najnaprednejšo programsko opremo in tremi ogromnimi teleskopi v Virginiji, Kaliforniji in Avstraliji išče morebitne signale, ki bi lahko nakazovali na obstoj nam še neznane civilizacije. |
