Finska Nokia je imela vse: ugled, moč, dobre in zanesljive telefone – in predvsem kupce. Na prelomu tisočletja je bila največji proizvajalec mobilnih telefonov na svetu (leta 2007 je imela kar 41-odstotni tržni delež), operacijski sistem symbian, ki je najbolj zaslovel prav z nokiami, čeprav so ga ponujali tudi Samsung, Motorola in Sony Ericsson, pa je leta 2006 prav na račun Nokijinih mobilnikov obvladoval 73 odstotkov trga pametnih telefonov. Nato pa sta prišla iphone in android.
Od papirnice do mobilnikov
Nokijina pot v mobilne vode se je začela v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, a družba je nastala že davnega leta 1865 in se je iz prvotne papirnice razvila v močno lesarsko in električno podjetje. V dvajsetih letih dvajsetega stoletja se je začela ukvarjati z električnimi kabli, v šestdesetih pa z elektroniko. Leta 1982 je predstavila prvi mobilni avtomobilski telefon na svetu z imenom mobira senator, pet let pozneje pa je zaslovela s svojim prvim pravim mobilnim telefonom mobira cityman 900, ki se je kljub zajetnim 800 gramom in ceni 5500 dolarjev prodajal kot vroče žemljice. Za njegov uspeh je poskrbel zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov, ki je oktobra 1987 med tiskovno konferenco v Helsinkih z njim klical v Moskvo. Nič čudnega, da se je telefona prijel vzdevek gorba.
Devetdeseta predstavljajo začetek Nokijinega zlatega obdobja. Njen mobilnik 1011 je bil leta 1992 prvi množično proizvajan GSM-telefon na svetu. Stal je 2500 tedanjih nemških mark (zdaj bi bilo to okoli 3500 evrov), prodali pa so jih pet milijonov. Dve leti pozneje je prišla serija 2100, ki je že imela Nokijino značilno melodijo zvonjenja: načrtovali so 400.000 prodanih kosov, a končalo se je pri 20 milijonih.
Leta 1998 je prodala skoraj 41 milijonov mobilnikov in s prestola največjega proizvajalca na svetu izrinila ameriško Motorolo. Nokia je imela tudi pomembno vlogo pri širjenju mobilnih iger: njen model 6110 je bil prvi mobilnik, ki je imel naloženo klasično igrico snake (kača). Prodaja in dobiček sta nezadržno rasla. Leta 1999 je predstavila poceni model 3210, in to v šestih barvah: prodali so jih 160 milijonov. Leta 2001 je dala na trg prvi model z vgrajeno kamero in konkretnim barvnim zaslonom, leto pozneje pa je predstavila model 6650, prvi 3G-telefon na svetu. Leta 2003 je začela prodajati serijo 1100, ki je z 250 milijoni prodanih kosov postala najbolje prodajan mobilnik vseh časov (s podobnimi prodajnimi številkami ji konkurira le Nokijina serija 1110). Sredi prvega desetletja novega tisočletja je predstavila premium serijo N, na kateri je tekel operacijski sistem symbian, poslovneži pa so se navduševali nad elegantno (in tudi odlično prodajano) serijo E.
Začetek konca
Toda Nokia je po uspehu svojih mobilnikov in hitri širitvi symbiana zaspala na lovorikah, imela pa je tudi nekaj tehničnih težav: leta 2007 je morala zaradi napake zamenjati kar 46 milijonov baterij. Na trg sta prihrumela Applov ios in Googlov android, tako da je leta 2011 symbian predstavljal le še dobro petino tržnega deleža. Nokia je sicer pripravljala novo platformo meego, a prepočasi. Njen novi direktor Stephen Elop se je februarja 2011 tako odločil skleniti partnerstvo z Microsoftom, ki se je želel z operacijskim sistemom windows phone utrditi na trgu.
Poteza se je izkazala za katastrofalno: telefoni z Microsoftovim operacijskim sistemom se niso prijeli med kupci, razvijalci programov in iger pa jih niso podprli. Pomagala ni niti lumia 920, ki naj bi bila prvi Nokijin premium pametni telefon z operacijskim sistemom windows phone, ki bi lahko konkuriral iphonu in močnejšim androidnim telefonom.
Nokia je bila sicer še vedno močan proizvajalec osnovnih mobilnikov, predvsem na razvijajočih se trgih, a v čedalje pomembnejšem segmentu pametnih telefonov je pogrnila na celi črti. Zadeve so prišle tako daleč, da se je podjetje po 150 letih obstoja znašlo na robu bankrota.
Nato je Microsoft za 5,4 milijarde evrov odkupil Nokijin mobilni del, medtem ko se je del družbe pod imenom Nokia Networks osredotočil na mrežno opremo in storitve, kjer uspeva še danes. A tudi Microsoftov prevzem ni pomagal: morda je še pospešil Nokijin zaton na trgu pametne telefonije, saj se tudi najnovejše lumie niso izkazale, windows phone pa ima zdaj manj kot enoodstotni delež na trgu pametnih telefonov.
Sredi letošnjega maja je Microsoft tako sporočil, da je Nokio za 310 milijonov evrov prodal oziroma za deset let oddal sveže ustanovljeni finski družbi HMD in tajvanskemu FIH Mobilu, oddelku kitajskega veleproizvajalca komponent za mobilnike foxconn, ki bosta v prihodnje skupaj razvijala in izdelovala tako osnovne mobilnike kot pametne telefone in tablice pod blagovno znamko Nokia, na katerih pa bo tekel android. Tako se je Microsoft na tiho poslovil od neuspelega poskusa prodora v svet pametnih telefonov.
| Tržni deleži Po podatkih raziskovalno-svetovalne družbe Gartner je globalni delež Microsoftovega operacijskega sistema windows phone med pametnimi telefoni v prvem četrtletju tega leta v primerjavi z istim obdobjem lani padel z 2,5 na 0,7 odstotka. Googlov android, ki je prisoten v zelo širokem cenovnem spektru mobilnikov, se je povzpel z 78,8 na 84,1 odstotka, ios, ki je vezan na drage Applove iphone, pa je padel s 17,9 na 14,8 odstotka. Blackberry še vedno vztraja, čeprav se je njegov delež prepolovil z 0,4 na 0,2 odstotka. |
