V četrtek, 8. septembra, je, kot je bilo predvideno, iz Cape Canaverala na Floridi na krovu satelitske nosilne rakete Atlas 5 v vesolje poletela prva sonda, katere naloga je dobiti vzorce z asteroida Bennu in jih pripeljati nazaj na Zemljo. Vesoljska sonda Osiris-Rex je tretja iz programa New Frontiers (Nove meje) in ima zahtevno nalogo pri raziskovanju našega sončnega sistema. Raziskovalne cilje je podprla prestižna ameriška akademija znanosti. Take sonde vodi izkušen vesoljski strokovnjak in raziskovalec z več sodelavci in pomočniki. To skupino vodi dr. Dante Lauretea.
Asteroidi so vir vode?
Prvi dve vesoljski sondi iz programa New Frontiers sta iz Zemljine orbite poleteli v vesoljske globine. Prva, imenovana New Horizons (Nova obzorja), je opravila prvi mimolet tako imenovanega pritlikavega planeta Plutona, ki je nekdaj veljal tudi za najbolj oddaljen planet. Druga z imenom Juno je postala umetni satelit Jupitra, največjega planeta našega sončnega sistema. Najnovejša sonda Osiris-Rex pa ima za cilj asteroid, s površine katerega naj bi zbrala vzorce in jih leta 2023 pripeljala na Zemljo. Prva ideja o taki sondi se je pojavila pred dvanajstimi leti. Potem ko bo potovala dve leti, se bo približala asteroidu in ga dve leti proučevala ter končno vzela vzorce z njegove površine. Ko se bodo ti vrnili na Zemljo, jih bo v proučevanje in hrambo prevzel znani Nasin Johnsonov vesoljski center. Osiris-Rex je prva ameriška vesoljska misija, katere naloga je zbiranje vzorcev z nekega asteroida in njihova varna vrnitev na Zemljo. Gre tudi za največjo količino tako zbranih vzorcev z nekega drugega nebesnega telesa po poletih posadk vesoljskih ladij Apollo na Luno. Zbrali bi od najmanj 60 gramov do največ dveh kilogramov materiala z asteroida.
Asteroidi so ostanki prvotnih ali izvornih gradbenih enot našega sončnega sistema. Prek njih strokovnjaki spoznavajo oblikovanje našega sončnega sistema, tega, kar se je zgodilo pred 4,5 milijarde leti. Znanstveniki domnevajo, da so ravno asteroidi vir vode in organskih molekul, ki bi lahko v pradavnih časih našli pot prek vesoljskih globin do Zemlje in drugih nebesnih teles. Nekontaminirani vzorec iz znanega vira bi omogočal natančno analizo in s tem vpogled v zgodnji sončni sistem. In končno naj bi ta vesoljska sonda omogočila razumevanje tako nevarnosti kot tudi virov v vesoljskem prostoru blizu Zemlje in pripomogla pri novem znanju in spoznanjih o našem sončnem sistemu.
Na krovu je sistem treh kamer, ki so jih izdelali na univerzi v Arizoni; prva bo slikala asteroid z razdalje skoraj dveh milijonov kilometrov, druga bo kartografirala površino asteroida v barvah, naloga tretje pa je zbiranje vzorcev in preverjanje delovanja sistema.
Misija bo trajala sedem let
Vesoljski program so izbrali 25. maja 2011. Prvi datum izstrelitve je bil 8. september 2016. Mimolet Zemlje je predviden za 22. september 2017. Do astroida Bennu bo sonda prispela avgusta 2018. Prvi vzorec naj bi vzela julija 2020. Marca 2021 bo sonda z raketnim pogonom na krovu zapustila asteroid in poletela proti Zemlji. Predvidoma 24. septembra 2023 naj bi posebna povratna kapsula vstopila v atmosfero Zemlje in se spustila v ameriški zvezni državi Utah. Konec programa je predviden za 30. september 2025. Povprečna hitrost potovanja po sončnem sistemu je 28 kilometrov na sekundo ali 100.800 kilometrov na uro. Da bo opravila svojo nalogo, bo prepotovala kar 7,2 milijarde kilometrov. Celotna misija bo trajala sedem let, še dve leti pa bosta namenjeni analizi zbranih vzorcev. Sonda je z razprtimi sončnimi krili dolga 6,2 metra in široka 2,4 metra. V višino sega 3,15 metra. Dolžina robotske roke TAGSAM je 3,35 metra. Suha teža sonde je 880 kilogramov. Polna (z raketnim gorivom za različne manevre in vrnitev na Zemljo) tehta 2110 kilogramov. Par sončnih celic daje od 1260 do 3000 vatov električne energije, kar je seveda odvisno od oddaljenosti vesoljskega plovila od Sonca.
Cena programa je dobrih 700 milijonov evrov, v kar ni vštet strošek satelitske nosilne rakete. Taka raketa ima ceno blizu 100 milijonov evrov, kar pomeni, da je skupna ali celotna cena tega vesoljskega programa že skoraj milijarda evrov, to pa je tudi za Naso kar zajeten strošek.
| Asteroid je poimenoval tretješolec Asteroid 101955, ki so mu nadeli ime Bennu, je bil odkrit 11. septembra 1999 z Nasinim programom opazovanja asteroidov v bližini Zemlje. Ime, ki ga je dobil po egipčanskem božanstvu, je izbral tretješolec Michael Puzio. Asteroid so intenzivno proučevali z radarjem v vidni in infrardeči svetlobi. Je grobo kroglaste oblike z izboklino na ekvatorju in premera okrog 492 metrov. Okrog Sonca potuje na povprečni razdalji 1,35 astronomske enote (ena astronomska enota je razdalja med Soncem in Zemljo, ki je zaokrožena na 150 milijonov kilometrov). Od Zemlje se najbolj oddalji na 2,3 astronomske enote ali 345 milijonov kilometrov in se ji najbolj približa na 0,03 astronomske enote ali 4,5 milijona kilometrov. Nasa ocenjuje, da ima asteroid maso 77,6 milijona ton. Ocenjena gostota je 1,3 grama na kubični centimeter in tako podobna premogu. Spada med asteroide tipa B, kar pomeni, da je zelo temen ali skoraj črn. |
