SLUŽENJE DOMOVINI

Vojaška loterija: sreča odloča, kdo gre v vojsko in kdo ne

Objavljeno 14. april 2013 17.41 | Posodobljeno 13. april 2013 22.07 | Piše: S. I.

Kdor gre prostovoljno v tajsko vojsko, mora uniformo nositi pol leta, kdor pa gre na loterijo, se lahko izogne služenju – ali pa gre med vojake za dve leti.

Veselje ob črnem kartonu je nepopisno. Foto: Reuters

Vinaj Savengkarn je z zaprtimi očmi segel v leseno škatlico – in iz nje potegnil črni karton. Na obrazu mu je zaigral nasmešek in vrgel se je materi v objem, presrečen, ker mu ne bo treba iti v vojsko. Če bi potegnil rdeči karton, bi moral uniformo obleči za dve leti, pri čemer bi ga zelo verjetno poslali na nemirni jug države. Vinaj je le eden od tisoč mladih Tajcev, ki so se udeležili – dobesedno – vojaške loterije, na kateri sreča odloča, ali bodo morali služiti domovini ali ne. Tisti, ki odločitve ne želijo predati usodi, lahko med vojake stopijo prostovoljno in si tako zagotovijo le šestmesečni vojaški rok.

Tudi menihi morajo v vojsko

Vsi tajski moški, starejši od 21 let, morajo po zakonu iti v vojsko, ki je bila že od nekdaj pomemben in spoštovan dejavnik tajske politike, dokler se 2010 ni znašla pod plazom kritik, ko je bilo na protivladnih protestih ubitih 91 ljudi. Služenja vojaškega roka so oproščeni le fizično nesposobni, duševno bolni in tisti, ki so zelo spremenili svoj videz, denimo transeksualci, ki so v tajski družbi veliko bolj opazni in odkriti kakor drugod po svetu. Študentje lahko odhod v vojsko odložijo do konca (rednega, seveda) šolanja, ne morejo pa se ji izogniti niti budistični menihi.

Za marsikaterega navadnega državljana vojska s plačo 9000 bahtov (236 evrov) na mesec pomeni izhod iz revščine in način za discipliniranje sinov. »Želim si, da bi moj sin postal vojak. Preveč popiva in bi še kako potreboval malce stroge discipline,« je dejala Ačaraja Gunjatip. »Če bo moral na jug, se bom sprijaznila s tem. Na koncu tako in tako vsi umremo.«

Tajska vojska, formalno ustanovljena leta 1852, je bila med državljani večinoma cenjena, čeprav je v zadnjih sedmih desetletjih izvedla kar 11 državnih udarov. Stvari so se začele spreminjati 1973, ko je grobo zadušila študentske nemire, kritike pa so dosegle vrhunec s krvavo zadušitvijo protivladnih protestov leta 2010. V zadnjem času se pojavljajo tudi pričevanja o nesmiselnih vajah in drakonskih kaznih znotraj vojske pa tudi o zlorabah drog in spolnem nadlegovanju.

Deli s prijatelji