BOSTON – Dolgih 20 let je Mary LaCava vnukom, ki so študirali, vsak teden pošiljala pisma, ki jih je napisala na roko, v ovojnico pa je vsakokrat priložila še bankovec za 20 dolarjev. Čudovita dolgoletna tradicija babi Mae, kot jo kličejo vnuki, gre zdaj h koncu, saj bo ta mesec študij končal še njen zadnji, dvanajsti vnuk. »Ko je šla študirat prva vnukinja, sem pomislila, da bi ji denar prav prišel, zato sem ji poslala pisemce in 20 dolarjev. In tako se je začelo,« pravi babica.
Nekateri so denar privarčevali, drugi so ga takoj zapravili. A ne gre toliko za denar, ki jim je seveda prav prišel, poudarjajo vnuki, dan jim je polepšalo pisemce, ki jim ga je poslala, pa čeprav je napisala le dva ali tri stavke. »Babičino sporočilo me je vselej razvedrilo, vedno je vedela, kaj se dogaja,« pravi Joey LaCava. »Lepo je bilo biti star 18 let, biti prvič v življenju stran od doma in prejemati vsakotedenski pozdrav,« dodaja Lauren LaCava. Babica je pisma, babigrame, pošiljala po vsej državi, od Miamija do San Diega, celo v London in Sydney. »Pozdravčke sem dobivala tudi v tistem semestru, ko sem bila v Londonu,« pripoveduje Lauren. Naj je bil dež ali je sijalo sonce, pisemca, v katerih je vnukom opisovala vreme, svoje dejavnosti ali to, kako so igrali njeni Red Sox, so bila vsak teden v nabiralniku. V tej pomladi pa se bo tradicija končala, saj je babi, ki bo 31. maja dopolnila 93 let, pred dnevi poslala svoje zadnje pisemce, ker bo diplomiral zadnji od dvanajstih vnukov in vnukinj. »Zadnje pismo je dobil Ryan, poslovila sem se, in to je to. Kratko in sladko, a je dobil svojih 20 dolarjev.«
Mary LaCava ne ve natančno, koliko denarja je poslala dvanajstim vnukom, se pa dobro spominja leta, ko so hkrati študirali trije. »Tistikrat je bilo malo težje, saj sem na teden poslala po 60 dolarjev, a saj veste, kako pravijo: če kaj začneš, to dokončaj.«
Njena ljubezen in predanost sta nam v vseh teh letih omogočili šolanje, njej se lahko zahvalimo za to, kar smo danes: uspešni lastniki majhnih podjetij, elektrikarji, vzgojitelji, dva sta sledila dedkovim stopinjam v mornarico, so v skupnem pismu babici zapisali vnuki in dodali: »Najpomembneje pa je, da si vsi delimo vez močnih družinskih vrednot, ki jih je babi Mae tako lepo prenesla na nas. Zatorej, babi, zelo smo ti hvaležni, za vse, kar si storila za nas v 20 letih, za neskončno veliko znamk, ki si jih kupila, da si nam vlivala upanje in polnila naše prazne denarnice z babigrami.«