Vladimirja Putina strah jugoslovanskega scenarija

Časi niso prijazni do malega človeka, nelagodja, skrbi in nočne more pomanjkanja v naraščajoči množici ne zmore več odgnati niti združena koalicija voljnih – Miklavž s parklji, Božiček z Rudolfom in dedek Mraz, kaj šele lokalni in svetovni politiki. Pred stoletjem se je začela velika vojna, pred četrt stoletja se je v verižni reakciji sesul svet levo od železne zavese. Nedavno je na slovesnosti ob padcu berlinskega zidu nobelovec in glavni krivec za padec komunizma, zadnji vodja SZ, Mihail Gorbačov, svet dramatično posvaril pred pritiski na Rusijo in Vladimirja Putina, ki naj bi bil z Angelo Merkel (dobro se poznata še iz svinčenih časov) glavni krivec, da se je svet leta gospodovega 2014 tako »nepričakovano« spet znašel v hladni vojni. Živimo v usodnem času – skupna hiša Evropa pa ostaja edina logična in nepogrešljiva utež za ravnovesje! Le kaj se te dni podi po glavi kremeljskega šefa, strukture moči na ruskem dvoru so preveč nejasne. Gospodarske sankcije so precej prizadele Rusijo, o novih potezah angela maščevalca lahko le ugibamo.

Ne le ameriški predsednik, tudi ruski vladar goji tradicijo govorov o položaju naroda. Zadnji v Kremlju je v ritualu spominjal na davne carske čase, ko je bila Rusija velikanka: morje zlata, orjaški kristalni lestenci, bleščeča marmornata tla, neskončne rdeče preproge. Kot iz romanov Leva N. Tolstoja. V bizarne uniforme iz Hrestača odeta vojaka neslišno odpreta v nebo segajoči vratni krili kremeljske dvorane. V neenakomernem in obotavljajočem se hodu je priplesal skozi dolgo dvorano in skozi špalir temno odetih dvorjanov, nekoliko obstal, stopil tri stopnice navzgor na podij in za govornico. Tik nje levo in desno ruska in svečana carska zastava z dvoglavim črnim orlom. V dvorani poslanci, gostje, imenitniki in mogočni pater Kiril. Prizor iz pravljice ali filma, ki spominja na čase dunajskega kongresa 1814, ko je car čezmerno veliko plesal in med dunajskim valčkom končno omedlel …

In potem je Putin govoril, zadržano, pritajeno, brez privzdigovanja glasu, prisiljeno umirjeno in trezno, bolj vsem nam kot zbranim v Kremlju in svojemu ljudstvu. Nedvomno je bil govor namenjen svetu. Ne o vojni, ki je dejstvo, o nervoznih in neprimernih gospodarskih sankcijah proti Rusiji, ki onemogočajo ponovni zgodovinski vzpon matere Rusije, je govoril. Nameni ZDA in EU so zli, saj želijo uničiti novodobno rusko zvezo, ukrajinski konflikt in aneksija Krima pa sta le pretveza za uničenje Rusije, ki se je svet boji, ker postaja močna in neodvisna.

Ukrepi, ki niso vizija

Rusija noče prekiniti odnosov z Evropo in ZDA, a ima resne težave, ko kapital oligarhov beži v tujino. Tako je Putin za omejen čas predlagal amnestijo brez vprašanj za tiste, ki bodo denar vrnili v domovino. Deviznim špekulantom je napovedal vojno. Zlagoma je prešel na jedro problema: Ukrajina in Krim sta za Rusijo sveta, podobno kot je tempeljski grič v Jeruzalemu sakralnega in civilizacijskega pomena, je začetek zgodovine in slavna preteklost. Priključitev Krima je bila zgodovinska nujnost, povsem v skladu z mednarodnim pravom, pravi Putin in znova opozarja, da stiskanje pasu in gradnjo zahodnega raketnega ščita Rusija doživlja kot grožnjo in travmo. V nevarnosti je, del sovražnega obroča so agresivne naslednice SZ, spet so vzplamteli boji s skrajneži v Čečeniji, na vzhodu je uganka.

Največji krivec za ruski prastrah ostajajo ZDA, EU jim slepo sledi. Boli ga, da Rusija ne velja za enakopravno, enakovredno partnerico, da si jo je temni poglavar Bele hiše dovolil razglasiti za drugorazredno in regionalno silo. Ruskih vojakov v Ukrajini in dogovora v Minsku tokrat sploh ni omenil, o zloveščem projektu Nova Rusija, ki bi na novo povezal Rusijo do Evrope, in o dogajanju v Moldaviji in Transnistriji onstran Črnega morja je previdno molčal. Govoril je o podpori ukrajinskemu gospodarstvu in po plačilu vsaj 300 milijonov dolarjev je Rusija menda res znova odprla od junija zaprto plinsko pipico.

Napenjajo mišice

Radi bi nas uničili po jugoslovanskem scenariju razpada in razkosanja, je prepričan Putin. Ob tem Rusiji znova pretijo islamski skrajneži, nevarnost, tokrat kot potencialni kavkaški emirat. A kar ni uspelo Napoleonu in Hitlerju, ne bo uspelo niti kapitalistični zahodni zavezi niti islamistični svetovni bratovščini. Putin je svoj nagovor urbi et orbi zaključil konstruktivno: Rusija ostaja odprta svetu! Ne bo se osamila v iskanju sovražnikov na vsakem koraku. Morda je njena velika priložnost nova tekma za Arktiko in bajno bogastvo globoko pod ledom?

Za Ruse bodo tudi nizka cena nafte in energentov huda ovira v letu 2015. Gospodarstvo je v krču, zato Rusija vabi tuje investitorje, a ne obvlada korupcije. Transparency International jo uvršča na 136. mesto med 175 državami. Putin napoveduje znižanje 11-odstotne inflacije na vsega 4 (!) odstotke. Strm padec rublja sta zakrivili svetovna banka in mednarodna zarota. Kaj torej preostane? Na različnih koncih sveta se menda skrivajo ruske podmornice, vojaška letala vse pogosteje vdirajo v tuje zračne prostore, vojne ladje nadzirajo Severno ledeno in Črno morje. Konec novembra je ukrajinski zunanji minister Pavlo Klimkin poročal o novih masovnih premikih ruskih čet v vzhodni Ukrajini. Se pripravlja zimska ofenziva? Po novejših podatkih je pod orožjem zbranih do 25.000 vstajnikov in morda že 10.000 ruskih vojakov.