Viskiji maršala Tita
 so izginili brez sledi

Ob vzpenjanju v drugo nadstropje hrvaške predsedniške vile na Pantovčaku, uradne rezidence hrvaškega predsednika, trdijo nekateri nekdanji tesni sodelavci Franje Tuđmana in Stjepana Mesića, si lahko za hipec občutil omamen vonj eksotičnih pijač. V eni od omar so bili shranjeni tekoči darovi, torej polne steklenice, ki jih je Josip Broz - Tito odprl in okušal le ob izjemnih priložnostih. Več kot 30 steklenic izjemno redkih viskijev, likerjev in žganja je bilo na Pantovčaku, v pozabljeni omari baru. Steklenice so ostale za Titom, preživele Tuđmana in Mesića, med predsednikovanjem Ive Josipovića pa se je za njimi, se zdi, izgubila vsaka sled.

»Spominjam se tistega bara z intarzijami. Niste mogli mimo, ne da bi začutili neobičajne vonjave. Prav zaradi vonja smo pogledali v omaro, ko je na Pantovčak prišel predsednik Tuđman. Strogo je prepovedal, da se steklenic kdo dotika, kaj šele poskuša vsebino, saj da so del zgodovine. Steklenice so bile unikatne, različnih oblik, spominjam se ene iz Afrike, ki je dišala po kokosu,« je dejala Vesna Škare Ožbolt, Tuđmanova svetovalka za medije. Njen sodelavec se spominja sankcij, povezanih z ekskluzivnimi steklenicami. »Vsak večer je bil nekdo iz urada dežuren, kolegi so včasih iz katere od steklenic naredili požirek. Niso se opijali, da ne bi kdo narobe razumel, a so uničevali zgodovinsko dediščino – Tuđman tega nikakor ni dopuščal. Ukazal je, da se s flomastrom označi nivo tekočine na odprtih steklenicah, preostale pa je dal zapečatiti. Iz nekaj zaprtih steklenic je tekočina že malo izhlapela, ker so tako dolgo stale. Od tistikrat se nihče ni niti približal baru, dotlej pa je vsak od svetovalcev že iz radovednosti naredil požirek iz katere od steklenic,« pravi nekdanji Tuđmanov sodelavec. Bar je po prvem hrvaškem predsedniku nasledil Mesić, in tudi on se ga dobro spominja: »Kako se ga ne bi! Ko sem prvič prišel v urad, sem šel po vseh prostorih in spraševal o vsem, kar je bilo tam. Videl sem tudi te pijače. Bile so v omari z drsnimi vrati. Popis steklenic je še v obdobju Tuđmana naredil Hrvoje Šarinić in mora še nekje biti. Tako kot sem jih našel, sem jih tudi pustil, nihče se jih ni niti dotaknil,« je dejal Mesić za hrvaške medije; ti so poskušali priti tudi v stik s Šarinićem, a z njim niso mogli govoriti, saj je hudo bolan.

Ko so zaprosili, ali smejo fotografirati skrivnostno omarico, so v predsednikovem uradu sprožili preiskavo. Ves dan so iskali pijače in omaro. Najprej so hrvaškemu časniku 24sata sporočili, da bara ni na Pantovčaku, po kratkih napotkih, kje naj bi stala omarica, pa so jo vendarle našli. In sporočili: »Evo, ugotovili smo, za katero omaro gre, a v njej ni nič. Prazna je in nihče ne ve, ali so bile pijače, ki jih omenjate, tam. Zato ni potrebe, da fotografirate prazno omaro.« Na vprašanje, kje je poročilo o tem, kaj se je zgodilo s pijačami, glede na to, da je treba v predsednikovem uradu beležiti prav vse, in ali so steklenice morda končale v kleti z drugimi darili, so odgovorili: »Ne vemo, sledi nismo našli.«

Brionska klet

In medtem ko v predsednikovem uradu za zdaj neuspešno iščejo Titove steklenice, na otoku Vanga že tri desetletja v stari kleti varujejo Titova vina. »Kaj misliš, koliko vina gre v sod, je Tito pred kletjo, v katero so vodila lesena vrata, spraševal slehernega gosta. Ta je potem ugibal o litrih, Tito pa je na koncu odprl sod, vrata, ter gosta popeljal v klet, polno vin. Od njegove smrti do 2004. se tu ni nič spreminjalo, ničesar dotikalo,« pove Nikola Brščić, koordinator rezidenčnega dela Brionov.

Tito je ljubil ta otok, o tem najbolje govori dejstvo, da je tam preživel po pol leta. Odkril ga je 1949., ko se je vozil s sandolinom. Užival je v domači proizvodnji vina z Vange, v kleti pa je hranil tudi steklenice, ki jih je dobil v dar, nekatere so bile celo iz leta njegovega rojstva, 1892. Čas je napravil svoje, 90 odstotkov etiket je propadlo, velika večina vina je izhlapela. Kaj vse se je skrivalo v kleti, razkriva Titova knjižica gostov. »Tam piše, da je slavna igralka Sophia Loren s Titom pila rumeni muškat letnik 1917, bil je 25. marec 1970. Kraljica Elizabeta je 1. septembra 1969 poskusila kar dve buteljki, laški rizling in silvanec iz leta 1922, železna lady Margaret Thacher pa je prav tako 1. septembra 1969 s Titom pila rumeni muškat letnik 1946,« pravi Brščić. Od skupno 692 steklenic vina, ki jih je dobil Tito, jih je v kleti ostalo 122, druge so premestili v t. i. sektor 2. Na nekaterih so še vidni napisi: broully iz leta 1964, mariborski šipon letnik 1967, rusko belo vino iz leta 1961; v kleti še hranijo bolgarsko vino gamza, tokaj iz Italije, orlando iz Avstralije in številna druga, na katerih pa letnice žal niso več vidne.

Leta 2004 so sprožili postopek oživitve stare in nove kleti na Vangi, v slednji so pridobili vso opremo za proizvodnjo vina v vinogradu na otoku, leto pozneje so začeli tradicionalno proizvodnjo, to so sicer začeli že leta 1959. »Do 2010. smo imeli tudi enologa, ki je skrbel za vse in ki ga še danes pogrešamo. V vinogradu, v katerem je okoli tisoč trt, pridelamo 400 litrov malvazije in po okoli 80 litrov muškata in merlota na leto,« še pravi Brščić.