GROŽNJA

Virus Zahodnega Nila že ob slovenski meji

Objavljeno 29. september 2012 09.45 | Posodobljeno 29. september 2012 09.45 | Piše: Vladimir Jerman
Ključne besede: komar virus

Za večino je nenevaren, zboli petina, lahko je tudi smrten.

Komar vrste culex je
 med prenašalci virusa. Foto: Reuters

LJUBLJANA – Zadnje padavine so sicer ohladile ozračje, toda še vedno je dovolj toplo, da komarji letajo in – pikajo. Krvosesi marsikje po svetu prenašajo virus Zahodnega Nila, tudi že v naši soseščini. Minule dni so starejšo bolnico iz občine Škocjan ob Soči (San Canzian d'Isonzo), ki leži pet kilometrov jugozahodno od Tržiča (Monfalcona) v italijanski Goriški pokrajini, sprejeli v bolnišnično intenzivno nego, saj je imela tudi druge zdravstvene težave. Zdravniki opazujejo še dva bolnika s tega območja, verjetno okužena z istim virusom.

Z juga in zahoda

Na četrtkovem javnem srečanju, ki so ga zaradi zanimanja javnosti pripravili v sejni dvorani škocjanskega županstva, sta poleg županje Silvie Caruso tudi zdravnika z oddelka za varovanje zdravja dr. Andrea Valantig in dr. Maria Zerbin mirila, da »položaj obvladujejo«. Med drugim so svetovali, kako lahko sami s preprostimi ukrepi zmanjšamo gojišča komarjev okoli svojih domov: voda naj ne leži v podstavkih cvetličnih lončkov, pogosteje kosimo travo itd. Virus so v Evropo zanesle ptice selivke iz Afrike, kjer so ga leta 1937 prvič ugotovili in poimenovali po ugandski pokrajini Zahodni Nil.

Vročica, ki se razvije povprečno le pri vsakem petem okuženem, nima izrazitih znamenj, z nekajdnevno povišano temperaturo, glavobolom in bolečinami v mišicah še najbolj spominja na navadno gripo. Vendar vročica Zahodnega Nila ni nedolžna, saj lahko privede do smrtno nevarnega zatekanja možganske opne in kome.

Smrtni žrtvi je virus Zahodnega Nila minuli teden zahteval na Kosovu in v Makedoniji, že prej pa tri v Srbiji; žrtve so bile iz Beograda z okolico. Srbska ministrica za zdravje Slavica Đukić Dejanović je dejala, da nevarnosti za izbruh epidemije sicer ni. V omenjenih treh državah v bolnišnicah za to boleznijo zdravijo več deset obolelih, večinoma so starejši od 50 let.

Na novico o umrlem v Prištini smo postali pozorni tudi v Sloveniji, saj imamo na Kosovu 302 slovenska vojaka, vendar zaradi tega virusa ni še nihče med njimi zbolel. Verjetnost okužbe za njih zmanjšuje tudi to, da so opremljeni s pršili ali stiki za odvračanje mrčesa. S Hrvaškega ne poročajo o obolelih ljudeh, poročajo pa o živalih, okuženih s tem virusom.

Cepiva ni

Medtem ko je virus le še streljaj onkraj zahodne meje, pa zbuja optimizem, da bo bližajoči se mraz komarje vsaj čez zimo prizemljil. Na vprašanje, kolikšna je torej verjetnost, da bi se nemara še letos pojavil v Sloveniji, nam je dr. Maja Sočan z Inštituta za varovanje zdravja RS dejala: »Virus Zahodnega Nila je v Evropi prisoten že vrsto let in se občasno pojavi v obliki večjih ali manjših izbruhov. Od leta 1997 dalje so občasno potrdili prenos virusa prek komarjev na ljudi ali na konje v Romuniji, Franciji, Italiji, Španiji in na Portugalskem, Madžarskem in Češkem. Virus se nahaja v prostoživečih pticah. Možnost nadaljevanja širjenja po Evropi in v Slovenijo obstaja, kdaj se bo to zgodilo in kako verjetno je, pa ni mogoče oceniti.«

Ali je virus lahko smrtno nevaren le človeku z že oslabljenim imunskim sistemom? »Najtežje oblike bolezni so večinoma pri starejših, kroničnih bolnikih in pri osebah z oslabljenim imunskim sistemom. Seveda pa obstaja možnost, da se razvije vnetje možganov in možganskih ovojnic tudi pri mlajši predhodno zdravi osebi, vendar zelo redko.«

»Rezervoar bolezni,« je dodala, »so prostoživeče ptice, prenašalci pa so komarji. Virus se ne prenaša s človeka na človeka oziroma neposredno z živali na človeka.«

Živalim je prav tako nevaren: »Tudi živali zbolijo in poginejo, več o tem bi vedeli povedati veterinarji.«

Ni preventivnega cepljenja niti zdravila: »Ker večina okuženih nima težav z zdravjem – okužba poteka večinoma asimptomatsko (v 80 odstotkih), posebnega zdravljenja ni. Preostalih 20 odstotkov po okužbi razvije vročinsko bolezen, ki mine sama po sebi. Bolniki si simptome olajšajo z jemanjem zdravil proti vročini. Najtežji potek, meningoencefalitis, ki ga je povzročil virus Zahodnega Nila, pa zahteva oskrbo v bolnišnici in podporo življenjskih funkcij.«

V kakšnih okoliščinah se pri bolniku, okuženem z virusom Zahodnega Nila, lahko razvije meningoencefalitis, je dr. Sočanova pojasnila: »Če ima bolnik že oslabljeni imunski sistem, je starejši, kronično bolan.«

Cepiva za to bolezen nimamo.

 

Novi koronavirus podoben sarsu

Gregory Hartl, predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije, je v Ženevi sporočil, da so iz Katarja v Arabskem zalivu v specializirano londonsko bolnišnico prepeljali 49-letnega bolnika z akutno okužbo dihal in odpovedjo ledvic. Nedolgo tega je za podobnim virusom umrl bolnik v Savdski Arabiji, vendar za zdaj teh dveh primerov še ne morejo povezati. Novo bolezen povzroča koronavirus, ki je iz iste družine kot povzročitelj sindroma akutnega oteženega dihanja, bolj znanega kot sars. V nasprotju s tem novi virus povzroči tudi hitro odpoved ledvic, kar sicer ni običajen zaplet pri respiratornih virusih.

 

Deli s prijatelji