Vincent je prvi otrok iz presajene maternice

Pred mesecem dni je na svet prijokal Vincent, ki je s čudežnim rojstvom presenetil švedske zdravnike: ti so prav zato neverjetno novico nekaj tednov skrivali pred svetom in dečka, ki se je rodil po zaslugi revolucionarnega medicinskega dosežka, predstavili šele pred dnevi.

In razodeli, da se bosta v prihodnjih tednih rodila še dva otroka, katerih življenje se je začelo v – presajeni maternici. Naj pojasnimo, Vincent se je rodil iz organa darovalke, dojenčka, ki ju javnost in znanost čedalje bolj nestrpno pričakujeta, pa svoje življenje dolgujeta – babici! Maternica je največje in najčudovitejše darilo, ki ga lahko mati podari svoji hčeri, je neizpodbitno, prvič se bo torej zgodilo, da bo en organ na svet prinesel dve generaciji iste družine. Bodoči mamici po napovedih zdravnikov iz Gothenburga nestrpno pričakujeta čarobni dan, počutita se odlično, nosečnost je pri obeh potekala brez zapletov. Do novih rojstev bo tako v središču pozornosti mali Vincent: ta bo v zgodovino zapisan kot prvi otrok, ki se je rodil v presajeni maternici, njegova mamica pa še vedno ne more verjeti, da je – mamica.

Nemogoče je postalo resničnost

Šele pri petnajstih so ji ginekologi sporočili šokantno vest: nima maternice in zato ne bo nikoli mogla postati mati, je takrat slišala okrutno, a logično napoved. Zdaj je stara 36 let in jo od sreče kar razganja: v svojem naročju tako rekoč nenehno stiska sina, ki je tako zanjo kot za znanost preprosto čudežen. Rodil se je s carskim rezom dva meseca prezgodaj, ob rojstvu je tehtal le 1814 gramov, toda glasni kriki, ob katerih so se vsem navzočim orosile oči, so takoj naznanili, da se jim je pridružil pravi borec, zmagovalec – Vincent. Anonimne 36-letnice, ki je lani privolila v poskusno vsaditev organa ob še osmih prostovoljkah, izjemna medijska pozornost ne moti, takšnega veselja jih pač ne morejo skaliti niti vztrajna in ponavljajoča se novinarska vprašanja, no, na eno pa še vedno nima dokončnega odgovora. Kako bo nekoč sinu pojasnila njegov revolucionarni prihod na svet? »Ko bo odrasel, mu bova z možem verjetno pokazala zbirko vseh člankov, ki jih skrbno hraniva, in mu zaupala zgodbo o najini poti, ki sva jo prehodila, da sva ga končno dobila. Kdo ve, morda ga bo lastna čudežna izkušnja spodbudila, da tudi sam postane zdravnik!« je zaupala Švedinja, ki je sinu nadela ime Vincent, da bi tudi simbolno označila to neverjetno zmago.

»Takoj ko sem začutila tega popolnega dečka na svojih prsih, so se mi oči orosile in občutila sem močno olajšanje. Prvič ko sem se dotaknila svojega dojenčka, sem se počutila kot mati, a bila sem presenečena, da nam je končno uspelo. V sebi sem dolgo nosila občutke žalosti, ker sem mislila, da ne bom mogla imeti otrok. Zdaj pa je nemogoče postalo resničnost. Sicer pa se oglaša kot mucka! Ne joka, bolj cvili in kriči,« je o prvih radostih povedala mati in zaupala, da dečku plišasti prijatelji, grmada darov z vsega sveta mu je zapolnila sobico, še ne pomenijo veliko, najraje seveda spi med ljubečima mamico in očkom. »Za vedno bova hvaležna ženski, ki nama je podarila maternico,« je o 61-letnici, materi enega njegovih najboljših prijateljev, povedal ponosni očka. Darovalka bo Vincetova botra, to je še najmanjša čast, ki ji jo lahko izkažejo; hvaležnost za takšno velikodušno dejanje je seveda nemogoče izraziti, nedvomno pa bo dečka spremljala med odraščanjem in bila med najpomembnejšimi ljudmi v njegovem življenju.

Novi val rojstev

S tako nesebičnim dejanjem, dejanjem brezpogojne ljubezni, sta se, kot rečeno, v zgodovino zapisali še dve Švedinji, ki sta hčerama odstopili tisto, kar jima je okrutno odvzela ali zatajila mati narava. Ginekologija je nedvomno zaplavala v revolucionarne vode, najnovejši val bi tako lahko starševstvo omogočil številnim parom, ki si zaradi nekoč nepremostljive ovire, neozdravljive oblike ženske neplodnosti, niso mogli ustvariti družine, je povedal dr. Mats Brannstrom, ginekolog in porodničar iz bolnišnice, pionirke v presaditvah maternice. Postopki, ki so jih razvili, bodo iz začaranega kroga rešili številne ženske v Avstraliji, ZDA, na Otoku, Kitajskem in Japonskem, je še naznanil, nekoč pa morda sploh ne bodo potrebovali živih darovalk, je še namignil. V laboratoriju s svojo ekipo strokovnjakov namreč razvijajo umetno maternico: pri takšnem postopku bi pokojni darovalki odvzeli organ, ji odstranili DNK in s celicami prejemnice ustvarili novo maternico. Takšna tehnika, ki jo že preizkušajo na živalih, bi lahko človeku pri razmnoževanju pomagala čez pet let. Se bere kot znanstvena fantastika? Naj spomnimo, tudi presaditev maternice žive darovalke je bila do zdaj utopija.