PRAVA USPEŠNICA

VIDEO: V svoji restavraciji deli hrano tudi zastonj

Objavljeno 10. april 2016 15.27 | Posodobljeno 10. april 2016 15.27 | Piše: E. B.

Indijska podjetnica si uresničuje sanje in pomaga revnim.

Uresničila je sanje in odprla restavracijo, zdaj pomaga drugim.

Lastnica restavracije iz Kochija na jugu Indije je nedavno navdušila s svojo velikodušno potezo: pred obrat je postavila hladilnik, ki ga redno polni s svežimi obroki, s katerimi si lahko brezplačno postrežejo brezdomci.

Minu Pauline, ki navdušuje tudi s kulinarično domiselnostjo in prijetnim ambientom v svoji Pappadayadi, je preprosto mnogo preveč bolelo srce ob pogledu na številne lačne, ki so brskali po smetnjakih njene restavracije in iskali morebitne ostanke. »Tega nisem več mogla prenašati. Predvsem ob pogledu na starejše in obubožane sem se zlomila in začela spraševati, kako bi jim lahko pomagala,« pripoveduje Minu, ki je nedavno odprla še eno restavracijo na drugem koncu mesta – takrat se ji je tudi porodila čudovita zamisel. Blizu vhoda je na ulico postavila velik hladilnik, ki ga mora osebje redno polniti s svežimi obroki in pijačo: ves čas mora biti v njem najmanj petdeset zavitkov, ki jih lahko vzame tisti, ki je lačen in pomoči potreben. Hladilnik, ki stoji pred restavracijo kot steber Minujine radodarnosti in plemenitosti, se imenuje Nanma Maram, kar pomen drevo dobrote. In kaj če si s hrano postreže kdo, ki je v resnici ne potrebuje, marveč samo izkorišča njeno velikodušnost? »Verjamem tudi v dobroto drugih, zato sem prepričana, da se ne bo nihče okoriščal na račun revnih,« meni Minu, ki ji poguma in odločnosti ne manjka.

Pred tremi leti se je namreč odločila za korenito spremembo v življenju: opustila je dobro plačano in varno službo v banki, da bi si uresničila sanje in odprla restavracijo. Njen dan je zdaj zapolnjen s pripravo tradicionalnih indijskih specialitet, Nanma Maram pa je postal projekt, ki se bo, tako upa, razširil. Minu si namreč ne lasti čudovite ideje in računa na številne posnemovalce, le s skupnimi močmi bodo lahko odpravili lakoto na indijskih ulicah, opozarja: »Ne trdim, da je hrana, ki jo podarjam, ekstravagantna, a je sveža in kakovostno pripravljena. Vsakdo lahko dobi nekaj vsak dan. Upam, da bo lahko še kdo podobno pomagal: zanesljivo lahko vsakdo prispeva vsaj nekaj, le odločiti se mora.«

In vse kaže, da se ji želja in načrti počasi uresničujejo: dobri prostovoljci namreč vsak dan hladilnik zalagajo s svojimi obroki, na dan se nabere tudi do 300 zavitkov! »To se mi zdi izjemno pomembno, kajti v Indiji kar štiridesetim odstotkom kupljenih živil preteče rok uporabnosti in romajo v smeti,« poudarja Minu, ki je ob zdaj že znamenitem hladilniku pustila tudi pisalo, s katerim naj prostovoljci zapišejo datum, ko so zavitek odložili. 

Deli s prijatelji