Končno lahko pleše in se brezskrbno igra, še na misel ji ne pride, da bi se ustavila: Amelia Abbott je premagala levkemijo, po skoraj eno leto dolgem boju se je vrnila domov.
»Za nami je neverjetna pot,« je ganjena povedala petletničina mati Michelle z Gold Coasta v avstralskem Queenslandu, ki pa je tako kakor na pogumno Amelio nadvse ponosna tudi na mlajšega Lachyja. Triletnik je namreč svoji starejši sestri z velikim veseljem daroval kostni mozeg, ljubezen med otrokoma je bila pač vedno neomajna, presrečna pojasni Michelle. Možnosti, da bo prav bratec ustrezni darovalec, so zdravniki pripisali zgolj 25 odstotkov, toda sreča je bila na Amelijini strani. Lachy, ki zdaj velja pri Abbottovih za superjunaka, je sestro tako odrešil akutne limfoblastne levkemije, takšna izkušnja pa je sorojenca povezala za vedno.
Izkušnja ju je zbližala
Deklici so usodno diagnozo postavili decembra lani in ocenili, da ima le štirideset odstotkov možnosti preživetja. Kemoterapija se ni izkazala za dovolj učinkovito, a že marca je za deklico posijalo sonce, ko so zdravniki zadovoljni ugotovili, da ji življenje lahko reši mlajši brat: starši so Lachyju prebrali knjigo o superjunaku in zamisel, da bi bil lahko tako pomemben tudi on, ga je seveda nemudoma pritegnila. In čez nekaj tednov se je resnično okronal z naslovom najpogumnejšega dečka, kar jih je Amelia kdaj spoznala: Lachy je po posegu hitro okreval, na srečanje s sestrico, ki so jo zdravili v izolaciji, pa je moral še nekoliko počakati.
»Zelo težko prenašata obdobja, ko sta ločena, za njima je resnično naporna pot. A zdaj sta skupaj in nič več ju ne more ločiti!« ponosno pove mamica. »Vse odkar je Lachy na svetu, se Amelia vede, kot da bi mu bila mamica. Zelo skrbna je do njega. Zdaj pa sta kot dvojčka, ta izkušnja ju je neverjetno zbližala. Njun odnos je skorajda čaroben.«
