VATIKAN – Julia Bruzzese verjame v čudeže. Dvanajstletnica iz Brooklyna v New Yorku je na invalidskem vozičku zaradi nenadne paralize, ki bega njene zdravnike. Potem pa je srečala svetega očeta, ki je bil na obisku v ZDA, Julia pravi, da je šla na letališče JFK, ker »sem hotela srečati papeža, ker verjamem v čudeže«. Videti in dotakniti se papeža Frančiška je bila najdragocenejša izkušnja v njenem življenju, je solzna od sreče povedala za ameriško teve mrežo.
Zelo dragocena, čudežna, bi lahko zapisali, kajti le pet dni po blagoslovu – papež se je dotaknil njenega čela in jo blagoslovil, ona pa je poljubila njegov prstan – so zdravniki vendarle ugotovili, kaj je sedmošolko prikovalo na invalidski voziček. »Začel se je čudež. Šla sem k zdravniku in v vzorcu moje krvi so identificirali lajmsko bolezen. To potrjuje, da se čudeži zares zgodijo, če verjameš kot sem jaz. Če verjameš in moliš, se lahko zgodi vse,« pravi Julia, ki obiskuje osnovno šolo St. Bernadette.
Njene težave so se začele maja, ko ni več čutila nog, junija ni mogla več hoditi; zdravniki niso poznali vzroka za njeno stanje, zato je niso mogli niti zdraviti. Med drugim so posumili na lajmsko bolezen, saj so nanjo kazali simptomi, a o njej ni bilo niti sledi v krvi do srečanja s papežem!
Na letališče JFK, kjer je bila množica vernikov, so Julio spremljali sošolci in mama, ki je poklicala papeža, ko ga je zagledala, ko se je obrnil k njej, je vedela, da se dogaja nekaj posebnega, je za televizijo povedala Josephine Bruzzese: »Pogledal me je v oči, poljubila sem njegovo roko in se mu zahvalila, on pa je odkorakal proč in rekel: 'Z njo bo vse v redu'.«
Julia je na poti ozdravitve, lajmska borelioza se zdravi z antibiotiki, pravi, da bi spet rada igrala softball in nogomet ter pela v cerkvenem zboru. Prvič po nekaj mesecih upa, da bo spet stala na nogah. »Po tej izkušnji sem modrejša, na življenje gledam z druge perspektive. Življenje je dragoceno.« In še: »Dal mi je čudež, spet bom hodila. Vem, da bom spet hodila zaradi njega.«