OSWIECIM – Svetovni voditelji in preživeli bodo danes na prizorišču nekdanjega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau obeležili spomin na njegovo osvoboditev pred 70 leti. Slovesnosti se bo skupaj s peterico nekdanjih internirancev iz Slovenije udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor.
Politiki naj bi na slovesnosti z izjemo nagovora poljskega predsednika Bronislawa Komorowskega molčali, osrednja pozornost bo šla besedam predstavnikom preživelih.
Predsednik države Borut Pahor vodi uradno slovensko delegacijo na komemorativni svečanosti ob 70. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau. V uradno slovensko delegacijo je predsednik republike povabil tudi nekdanje slovenske internirance: Sonjo Vrščaj, Marijo Srpčič, Dano Valič Klanšček, Elizabeto Kumer in Janeza Deželaka. |
Putina ne bo
Komemoracije pred vrati nekdanjega taborišča se bodo po napovedih udeležili premierji oz. predsedniki skoraj 40 držav, pričakujejo tudi 300 preživelih grozote Auschwitza. Med zbranimi ne bo ruskega predsednika Vladimirja Putina. V Kremlju so pojasnili, da ni dobil uradnega vabila. Poljski organizatorji so dali vedeti, da nobena od držav ni dobila uradnega vabila.
V plinskih celicah pobili več kot milijon ljudi
Zloglasno nacistično taborišče velja za največje pokopališče v zgodovini človeštva. V tamkajšnjih plinskih celicah so pobili več kot milijon ljudi. Poleg tega so številni umrli zaradi izčrpanosti, mučenja, lakote in posledic psevdomedicinskih poskusov.
Obletnica osvoboditve taborišča se v svetu obeležuje kot mednarodni dan spomina na žrtve holokavstva. Kot so sporočili z zunanjega ministrstva, bodo v Sloveniji prihodnje dni potekali številni dogodki v spomin na žrtve in preživele ter za ozaveščanje in izobraževanju o holokavstu.
Kot so še opozorili, ob tem ne gre spregledati številnih kriznih žarišč in nasilnih izrazov diskriminacije ter nestrpnosti, s katerimi se ubada svet danes. Na MZZ se bodo zato še naprej zavzemali za spoštovanje »vseh človekovih pravic za vse« in vladavine prava ter zagovarjali koncept odgovornosti za preprečitev najhujših kršitev človekovih pravic.