Znanstveniki so razkrili poslednjo večerjo ledenega človeka: preden je umrl, je Ötzi malical sušeno mesnino, najverjetneje slanino.
Ötzi – 5300 let staro mumijo so leta 1991 zamrznjeno našli 3210 metrov visoko na ledeniku – je umrl nasilne smrti: ubila ga je puščica, ki ga je od zadaj zadela v ramo. Strokovnjaki menijo, da je bil Ötzi, ki je nosil lok, tok s puščicami in bronasto sekirico, lovec ali bojevnik, ki je umrl v spopadu z rivalskim plemenom. Star je bil okoli 45 let, visok 160 centimetrov in težak okoli 50 kilogramov, imel je rjave oči in prav take lase, pohajkoval je po Ötztalu med današnjo Italijo in Avstrijo. Raziskovalci so odtalili njegove posmrtne ostanke in analizirali vsebino njegovega želodca. Strokovnjak za mumije Albert Zink z Evropske akademije v Bolzanu je povedal, da je analiziral nanostrukture mesnih vlaken, najverjetneje kozoroga, ki jih je našel v Ötzijevem želodcu, in ugotovil, da je bilo meso posušeno in surovo, ne kuhano ali pečeno, kar bi oslabilo vlakna. Dodal je, da Ötzi pri sebi ni imel za lov primernega loka, suho mesnino je najverjetneje vzel s sabo na pot. Nadaljnje analize so pokazale, da ni jedel sira in drugih mlečnih izdelkov, le meso. »Njegov zadnji obrok je bilo mastno, posušeno meso, nekakšna kamenodobna različica slanine, špeha,« pravi Zink.
Najstarejše tetovaže na svetu Strokovnjaki so na Ötzijevih posmrtnih ostankih odkrili kar 61 tetovaž, ki veljajo za najstarejše na svetu. Starodavni tetovator je najprej v koži napravil zareze in jih natrl z mešanico oglja in zelišč. Zakaj je imel tetovaže, ni znano, a znanstveniki menijo, da so bile nekakšna oblika akupunkture: večinoma jih je imel na spodnjem delu hrbta in na nogah, zlasti med kolenom in stopalom, morda so bile način lajšanja kroničnih bolečin. Ötzi je veliko hodil, menijo, prav to pa bi utegnilo povzročiti bolečine v sklepih, predvsem kolenih in gležnjih. Znanstvenike je begala zlasti 61. poslikava, ki so jo našli na rebrih, kar pomeni, da bi utegnil trpeti bolečine v prsnem košu. Če tetovaže nimajo terapevtske vrednosti, bi lahko imele simbolni ali religiozni pomen, ugibajo raziskovalci. |
Gledajo ga skozi lino
Znanstveniki že 26 let razkrivajo skrivnostno preteklost evropskega ledenega moža in ugotavljajo, kakšno je bilo življenje v bakreni dobi, pri tem pa si pomagajo z visokotehnološkim in neinvazivnim diagnosticiranjem. Tako je Zink s kolegi denimo odkril, da imel Ötzi bakterijo, zaradi katere je imel težave s čiri in je najverjetneje trpel bolečine v želodcu; imel je črevesne zajedavce in artritis, težave z vezmi in tudi zobmi ter laktozno intoleranco, na splošno pa je bil v dobrem stanju. Nosil je oblačila iz ovčje, kozje in kravje kože, na telesu je imel 61 tetovaž, narejenih z mešanico oglja in zelišč.
S pomočjo tehnologije pa so lani uspešno naredili tudi približek glasu ledenega človeka; ustvarili so njegove glasilke, grlo in usta ter digitalno izdelali njegov glas oziroma zvok samoglasnikov. »Ne moremo reči, da smo rekonstruirali Ötzijev glas, saj nam manjka nekaj pomembnih podatkov,« je dejal Rolando Füstös, glavni raziskovalec in laringolog v bolnišnici San Maurizio v Bolzanu. »Toda uspelo nam je poustvariti dokaj zanesljiv približek njegovega glasu, kar pa je trdna osnova za nadaljnje raziskave.« Menijo, da je govoril s frekvenco med 100 Hz in 150 HZ, kar ustreza glasu povprečnega sodobnega moškega. Kateri jezik je govoril pred 5000 leti, seveda ni znano.
Ötzijevo popolno ohranjeno telo je v južnotirolskem muzeju arheologije v Italiji, v posebni komori s stalno temperaturo šest stopinj pod ničlo. Obiskovalci si mumijo lahko ogledajo skozi majhno okno, ob njegovih ostankih pa stoji model, ki sta ga s pomočjo tridimenzionalnih podob in forenzične tehnologije izdelala nizozemska umetnika Alfons in Adrie Kennis.
