VIDEO: Nekoč v politiki, zdaj je raje pek

Strateško in preudarno načrtovanje ima tako rekoč v krvi, izkušenj, s katerimi uspešno ocenjuje prednosti in slabosti, tveganje in varne poteze, ima nič koliko. Ima pa tudi izjemen talent in seveda dober okus. Tako je nekdanji svetovalec predsednika Ruande, ki se je uril tudi v svetu bančništva, zdaj ponosen lastnik pekarne in kavarne Brioche.

Jean-Philippe Kayobotsi je leta 2013 zaplaval v povsem druge vode, v prestolnici Kigali je zdaj pravi zvezdnik. »Pripravljamo pekovsko pecivo vseh vrst, rogljiče, kruh, pa tudi domače testenine, sendviče in lepinje,« pojasnjuje Kayobotsi, ki je kaj hitro pridobil vlagatelje in podporo prebivalstva za nov poslovni podvig. »Trg se je odzval zelo dobro, tako da smo nedavno odprli še dve podružnici!« Naslednji cilj je velikanska osrednja kuhinja, ki bo pripravljala tudi osnovne sestavine za Kayobotsijeve pekarne, tako da bo lahko lastnik nadzoroval celoten postopek proizvodnje, od izdelave surovin do prodaje slaščice kupcu. Prvo pekarno je odprl maja lani, izdelki so od vsega začetka šli za med. Kot meni izkušeni politik in finančnik, tako Kigali kot tudi Ruanda in celotna Afrika potrebujejo zanesljive vlagatelje, ne pa vladne pomoči, le tako da bo črna celina lahko doživela gospodarski razcvet. Upa, da bo lahko v svojem podjetju mnogim ponudil delovno mesto, še poudarja 38-letnik, čigar posle spoznavajo tudi v Evropi. Med gastronomskimi mojstri na stari celini se že govori o njegovih pekarnah, ne nazadnje je njegov glavni chef kuhar iz Toga, ki je več kot dvajset let delal v Belgiji v elitni restavraciji.

Da je pekarna Brioche, ki ji mnogi pravijo že afriški Starbucks, v koraku s časom in se ne opira zgolj na afriško kulinarično tradicijo, potrjuje vse večja priljubljenost tudi med turisti, Kayobotsi pozdravlja poteze ruandske vlade, ki so v minulih letih mnogim olajšale pot v poslovni svet. Birokratskih postopkov, potrebnih za odprtje podjetja, je mnogo manj in veliko več je možnosti ugodnih bančnih kreditov, kar je nedvomno zaslužno za občuten gospodarski napredek države.