Skupina petih mednarodnih vesoljskih sond, ki kot umetni sateliti krožijo okrog Marsa, bo imela pogled iz prve vrste na mimolet kot gora velikega kometa, ki bo mimo rdečega planeta potoval ali letel 19. oktobra na razdalji 139.500 kilometrov, kar je tretjina razdalje med Zemljo in Luno. Potoval bo s hitrostjo 56 kilometrov na sekundo ali 201.600 kilometrov na uro. Čeprav se razdalja 139.500 kilometrov običajnemu človeku zdi velika, je v astronomskih merilih majhna.
Ta izjemni dogodek bo znanstvenikom in vesoljskim strokovnjakom dal redko možnost in priložnost proučevati komet, ki je prišel z roba našega sončnega sistema ali zelo oddaljenega Oortovega oblaka, velikega in obsežnega roja ledenih delcev, ki so tam ostali še iz časov rojstva našega sončnega sistema pred 4,6 milijarde let. Komet Siding Spring je dobil ime po avstralskemu observatoriju, ki ga je odkril januarja 2013. Komet bo viden z Zemlje, na južni polobli celo z amaterskimi daljnogledi, najboljši pogled pa bodo imele vesoljske sonde, ki zdaj krožijo okrog Marsa.
»Opazovali bomo lahko nekaj, kar se morda zgodi enkrat v milijonu let,« pravi dr. Jim Green, direktor planetarnega oddelka pri Nasi. Komet bo prišel z najbolj oddaljenih območij našega sončnega sistema, priletel na sorazmerno kratko razdaljo do Marsa, ki bo tako deležen in izpostavljen iz njega izhajajočemu materialu.
Nasin umetni satelit, opremljen s kamero velike ločljivosti Mars Reconnaissance Orbiter ali MRO, bo fotografiral kometovo jedro, kartografiral njegovo obliko, vrtenje, svetlost, kemično sestavo plinastega oblaka, ki komete običajno obdaja, in sledil morebitnim spremembam, ki jih je pojav kometa povzročil v Marsovi atmosferi.
Najstarejša vesoljska sonda ki kroži okrog njega Mars 2001 Odiseja –, bo proučevala oblak in rep kometa v vidni in infrardeči svetlobi, najnovejša Nasina vesoljska sonda Maven pa bo izvajala opazovanja na področju ultravijolične svetlobe. Ker je to specializirana sonda za proučevanje Marsove atmosfere, bo seveda lahko posredovala informacije, kako je komet vplival nanjo. Ko se bo pomikal po Marsovem nebu, se bosta aktivirali površinski mobilni oziroma gibljivi sondi Opportunity in Curiosity ter ga poskušali fotografirati. Seveda je treba pristaviti, da kamere na obeh vozilih niso bile zasnovane za snemanje tako šibkih objektov, kot je komet, a inženirji še vedno upajo na določen uspeh.
Vesoljska sonda Evropske vesoljske agencije Esa, imenovana Mars Express, bo prav tako izvajala opazovanja, tudi prva indijska vesoljska sonda MOM ali Mars Orbiter Mission bo poskušala opazovati komet z uporabo glavne barvne kamere. Dogodek bodo opazovali različni teleskopi na Zemlji in tisti v vesolju, med njimi znameniti Hubblov vesoljski teleskop.
Komet Siding Spring, znan pod oznako C/2013 A1, se Marsu približuje pod ravnino planetov. Ker se giblje v retrogradni (nasprotni) smeri gibanja planetov, bo relativna hitrost glede na Mars velika (kot smo že zapisali, 56 kilometrov na sekundo). Pri tej hitrosti so lahko že zrnca prahu resna grožnja za vesoljska plovila, ki kot umetni sateliti krožijo okrog Marsa, in prav to je tisto, kar zares skrbi vesoljske strokovnjake.
Da bi bilo čim bolj varno, je Nasa v zadnjem času manevrirala s svojimi sateliti tako, da bi ti bili v času mimoleta kometa, ko je grožnja za trk s prašnatimi delci največja, na drugi strani Marsa. Njegovi umetni sateliti in oba roverja oziroma mobilni vozili na površini bodo komet proučevali ves čas mimoleta, preden bo slikovno gradivo prišlo na Zemljo in preden ga bodo pokazali javnosti, pa bodo minili dnevi. »Navadno mi pošiljamo vesoljsko plovilo h kometom. Tokrat je nasprotno, zdaj komet prihaja k vesoljskim plovilom,« pravi Kelly Fast, znanstvenica iz uprave Nase v Washingtonu. In nadaljuje: »Vsa ta vesoljska plovila so bila zasnovana za proučevanje Marsa, zdaj pa smo spremenili njihovo osnovno nalogo in dejavnost tako, da izkoristimo prednost presenetljive in osupljive priložnosti proučevanja kometa, njegovega vpliva na atmosfero tega planeta, materiala ter morebitnih številnih drugih novih spoznanj,« še pravi znanstvenica.
