Trki galaksij spadajo med najbolj osupljive in strašljive dogodke v vesolju. Kozmični verižni trki se zgodijo, ko se začneta galaksiji gravitacijsko privlačiti. Že od prvih zlivanj galaksij v mladem vesolju, le nekaj sto milijonov let po velikem poku, so ti odločilno vplivali na zgodovino vesolja.
Največji trk galaksij
Čeprav tovrstni trki niso redkost, jih vesoljski in zemeljski teleskopi v pravem trenutku niso ujeli veliko. Zanimivo je, da lahko galaksiji čelno trčita in gresta druga skozi drugo, ne da bi se pri tem zaleteli tudi dve zvezdi. Velikost zvezd je v primerjavi z razdaljami med njimi izjemno majhna. Trčenje jate galaksij lahko v okolju, kjer je veliko plinov in medzvezdnega prahu, sproži proces, v katerem lahko posrka tudi kakšno zvezdo.
Najstarejša spiralna galaksija, ki so jo doslej odkrili astronomi, je BX44 . Stara je nekaj manj kot 11 milijard let. Odkritje je precej presenetilo astrofizike, saj so domnevali, da takrat v vesolju še ni bilo razmer za spiralne galaksije. Na posnetku vesoljskega teleskopa Hubble so jo odkrili kanadski astronomi z univerze v Torontu. |
Nasin vesoljski teleskop Spitzer je pred leti povsem slučajno naredil izjemen posnetek tik pred trkom. Približno pet milijard svetlobnih let od Zemlje se je zgodil največji trk galaksij, ki ga je lahko človek doslej opazoval. Štiri galaksije – največja je trikrat večja od Rimske ceste, druge so približno enake velikosti kot ta – bodo po tem verižnem trčenju verjetno sestavljale največjo znano galaksijo v vesolju.
Prepleteni galaksiji
»Ko se manjše galaksije združujejo, nastajajo večje, te pa potem tvorijo še večje in večje. Trenje plina in prahu v galaksijah ob trkih dviguje temperaturo in nastajajo veliki oblaki, iz katerih se potem rojevajo zvezde in drugi vesoljski objekti,« pravi astronom Kirk Borne.
Prepleteni galaksiji Antena sta od Zemlje oddaljeni približno 62 milijonov svetlobnih let. Trk je pred več kot sto milijoni let sprožil rojstvo milijonov zvezd, oblakov plina in zvezdnega prahu. Najbolj masivne mlade zvezde so že porabile svoje zaloge goriva in v nekaj milijonih let eksplodirale kot supernove. Veliki oblaki vročega plina, ki so nastali po eksploziji supernov, so obogateni z elementi, kot so kisik, železo, magnezij in silicij, iz katerih bodo nastali novi planeti in zvezde.