Vertikalno kmetijstvo

S širjenjem mest izginjajo kmetijske površine. Zato se po svetu razvijajo nove kmetijske tehnologije, s katerimi se iščejo novi načini za gojenje svežih pridelkov, ki jih vsi tako zelo potrebujemo. Tako da ne bo nič čudnega, če bomo na policah supermarketov kmalu našli zelenjavo iz kontejnerjev, zapuščenih skladišč in drugih neizkoriščenih prostorov, kjer bodo delovale tako imenovane vertikalne kmetije. »Samo oponašamo naravo. Pravzaprav sploh ne gre za nič futurističnega,« pravi Maarten Vandecruys, ustanovitelj belgijske družbe Urbaine Crops, ki se je specializirala za razvoj sistemov za gojenje zelenjave v zaprtih prostorih s pomočjo LED-svetilk.

Evolucija, ne revolucija

Za njim stojijo police, obsijane z nenavadno vijoličasto svetlobo. To je zaprt prostor brez naravne svetlobe. Vijoličasta barva je kombinacija modre in rdeče svetlobe, ki naj bi ponujala optimalne pogoje za rast. Vandecruys je ponosen na popolnoma avtomatizirani agrosistem, ki ga je postavil v Waregemu na vzhodu Belgije. Sadike gredo po tekočem traku v poseben substrat, ki ne vsebuje prsti, s čimer se zmanjša možnost razvoja bolezni ali napada škodljivcev. Posodice s sadikami se nato preselijo na police v zaprtem prostoru, kjer se razvijajo pod umetno svetlobo, hranijo pa jih s posebno mešanico vode, mineralnih soli in osnovnih hranil. V tako sterilnem okolju pesticidi niso potrebni, LED-sijalke pa se ne segrevajo, tako da jih je mogoče namestiti v neposredno bližino rastlin, s čimer se pridobi veliko prostora.

Vandecruys napoveduje, da je tehnologija nared za masovno pridelavo. »To je le evolucija, ne kmetijska revolucija,« pravi, pri čemer misli na prehod s klasičnih polj na tople grede in s toplih gred v vertikalne kmetije. »Tako lahko na površini 50 kvadratnih metrov pridobimo 500 kvadratnih metrov obdelovalne površine, rastline pa rastejo dva- do trikrat hitreje kakor zunaj,« poudarja Vandecruys. V laboratoriju Urbaine Cropsa na 30 kvadratnih metrih vsak dan dozori 220 glav solate, pri čemer porabijo le pet odstotkov vode v primerjavi s tradicionalnim kmetijstvom.

Velik potencial?

Toda Samuelu Colassu, profesorju z raziskovalnega kmetijskega centra Carah v Hainautu, se zdi, da koncept vertikalnega kmetijstva nekako ne spada v države, kot sta Belgija in Francija, kjer razdalje med polji in mesti niso tako velike. »V gosto naseljenih urbanih območjih, kot je New York, pa se tovrstni projekti dobro obnesejo,« dodaja. V poštev bi po njegovem mnenju prišli tudi v neprijaznem podnebju, na vojnih območjih ali pa v begunskih taboriščih.

Pri Urbaine Crops so prepričani, da ima vertikalno kmetijstvo velik potencial. Njegovo uporabnost vidijo tako v farmacevtski industriji, gostinstvu in supermarketih kakor v odročnih območjih pa tudi v domači, stanovanjski pridelavi. Švedska Ikea že dela na tem, saj je predstavila svojo linijo opreme za pridelavo zelišč in zelenjave.