Na britanski univerzi Rochester so opravili študijo, ki dokazuje, da je velika verjetnost, da bodo inteligentnejši otroci že v zgodnjem otroštvu na religijo gledali bolj z distance. Čeprav bolj zgodaj razumejo pomen vere, tudi bolj zgodaj posumijo v verske dogme, iz česar sledi, da je manj verjetno, da bodo brez zadržkov sprejeli religiozna prepričanja.
1500 nadarjenih učencev z inteligenčnim količnikom nad 135
Avtorji študije dodajajo, da se inteligentnejši ljudje dalj časa šolajo, dobijo bolje plačane službe, to pa pozitivno vpliva na njihovo samozavest. Ob koncu še razložijo, da bodo ateizem prej sprejeli ljudje, ki že sami imajo lastnosti in zmožnosti, ki jih daje in propagira religija, medtem ko se bodo tisti, ki tega nimajo, prej oprijeli vere. V študijo so avtorji vključili vseživljenjsko analizo verovanja 1500 nadarjenih učencev z inteligenčnim količnikom nad 135 od leta 1921 do danes, poroča Jutarnji list.