Velikonočni Rim v 
cvetju in zvonjenju

V Rimu, ki ga sicer pretresa huda kriza, si do konca maja obetajo posel desetletja. Dva papeža (Benedikt XVI. za večino obiskovalcev ni upokojenec), glasni protestni shodi in nastopi Beppa Grilla to pomlad privabljajo v Rim tisoče domačih in tujih obiskovalcev. Vrhunec romarske in turistične sezone so velikonočni prazniki ter mesec maj in še del junija, ko v mestu ob Tiberi še ni prehude vročine. Pomladno obredje – v večnem mestu je čutiti skrivnostno prepletanje poganske in krščanske tradicije – se začne že na Jožefov dan, 19. marca. To je bil nekoč pravi praznik, med ljudstvom se je še ohranil, v mestni četrti Trionfale so ga praznovali kar en teden. Ponuja rimsko sladico bigno, ki spominja na nadevana omleto. Letos so zaradi vremenskih neprilik zamujali s tradicionalno spomladansko okrasitvijo Španskih stopnic, ki so jih pod cerkvijo Trinita dei Monti začeli urejati leta 1723. Od takrat sta istoimenski trg, ki se proti Tiberi nadaljuje v mondeno Vio Condotti s slovito antično kavarno El Greco, in vsa četrt srečevališče umetnikov in boemov. Posedanje na stopnicah je eno pravih rimskih doživetij. Od tam ni daleč do malce skrivnostne in manj znane Vie Margutta, kjer se za starimi zidovi skrivajo romantični vrtovi, nizajo barčki, ateljeji in majhne prodajne galerije.

Gneča od
 cvetne nedelje

Velikonočna gneča je v večjem delu mesta nepopisna od cvetne nedelje do velikonočnega ponedeljka, ko se Rimljani odpravijo na izlete v okolico, obiskujejo sorodnike in znance. Največ je seveda romarjev, letos jih zaradi novega papeža Frančiška še posebno veliko prihaja iz držav Latinske Amerike. Cvetna nedelja je med sedmimi griči dan palmovih in oljčnih vej. Velike palmove veje so povezane z mitom o družini Bresca z italijanske Cvetlične obale: leta 1586 je dal papež Sikst V. na prostranem Petrovem trgu postaviti mogočni 25-metrski obelisk, ki s simetričnima vodnjakoma med kolonadami določa podobo tega imenitnega trga. Kamniti steber je brez hieroglifov, rimski kamnoseki so ga klesali v egipčanskem Heliopolisu, od koder so ga leta 37 na posebni galeji prepeljali do Ostie in z volovskimi vpregami v Rim. Tam so ga postavili v Neronov Veliki cirkus. Prevoz in postavitev na trgu sta bila izjemna naloga za nekaj sto delavcev. Papež je dogajanje opazoval in zagrozil z obešanjem vsakomur, ki bi z vzkliki zmotil napeto dogajanje. Med radovedneži se je znašel mornar iz San Rema, ki je, vajen posla s težkimi vrvmi, opazil, da se ena glavnih smodi: »Vodo na vrvi!« Storili so tako in rešili obelisk. Papež moškega, ki je prekršil njegov ukaz, ni kaznoval, vprašal ga je celo, ali ima katero željo. Mornar je svetega očeta prosil, da bi njegova družina dobavljala palmove veje za obredje v Vatikanu.

Po kolenih 
po stopnicah

Med najbolj obiskanimi točkami velikonočnih romarjev je seveda Kolosej, kjer se papež udeleži križeve procesije, še danes pa si razlagalci rimske zgodovine niso enotni, koliko tisoč kristjanov je na grozovit način izgubilo življenje v krvavih igrah v tem amfiteatru. Najbolj goreči romarji se mukoma po kolenih povzpnejo po svetih stopnicah (Scala Santa) ob lateranski baziliki. Marmornate stopnice naj bi mati rimskega cesarja Konstantina Velikega pripeljala iz razrušenega templja v Jeruzalemu. Velikonočni četrtek je v znamenju umivanja nog dvanajstim revežem, petek pa posvečen čaščenju križa in obisku najpomembnejših relikvij. Danes dopoldne bo več kot tisoč rimskih zvonov oznanilo Kristusovo vstajenje, v nedeljo se množica zgrne na Petrov trg, kjer se opoldne s papeške lože na pročelju mogočne Michelangelove bazilike razleže blagoslov mestu Rimu in zemeljski obli: urbi et orbi. Tudi velikonočni ponedeljek sledi svetopisemski mitologiji, v spomin na Jezusovo pot v Emavs se ljudje odpravijo na izlete in obiske in si privoščijo obed v oštarijah okoli mesta. Naslednji naval romarjev sledi maja, ko ti obhodijo pot med sedmimi osrednjimi romarskimi cerkvami.