Velikonočni potres vzel ljudi, vasi in ceste

Potresi so poleg ognja in vode ter vulkanskih izbruhov katastrofe, ki sejejo grozo in strah ter najbolj burijo človeško domišljijo. Tresenje tal vznemirja in plaši, se zaje v podzavest in lahko povzroča hude travme. V zadnjem času smo precej pogosto deležni šibkejših potresnih sunkov tudi po Sloveniji, mnoge tresenje tal vedno znova spomni na Posočje. Naša dežela ne spada med potresno hudo ogrožene, po svetu pa so območja, na katerih so močni in rušilni potresi del vsakdanjika. Nedolgo tega je močan potres prizadejal otoke pred zahodno grško obalo, onstran Atlantskega oceana, na zahodni obali Amerike, pa mnogi strahoma pričakujejo velik potres na območju Kalifornije. Tam so močnejši dokaj pogost pojav, dva sta pred dnevi (drugi z močjo 5,1 po Richterjevi lestvici) stresla širše območje megapolisa Los Angeles.

Več ljudi je bilo lažje poškodovanih, veliko prestrašenih, nastalo je nekaj materialne škode. Sledilo je več kot sto popotresnih sunkov, znova se je razplamtela polemika o nevarnosti jarka oziroma hrbta sv. Andreja, ki teče vzporedno z zahodno obalo in je del nadvse nevarnega pacifiškega ognjenega obroča z vulkani in veliko tektonsko energijo. Seizmologinja Sue Hough svari, da se eden stranskih jarkov, kjer so se zdaj premikala tla, nadaljuje prav proti L. A. in bi lahko nekega dne pogoltnil to zahodnoameriško metropolo. Tokrat je bil epicenter le 35 kilometrov od velemesta pri kraju La Habra v Orange Countyju. Tudi tam so ljudje vajeni potresnih sunkov, saj živijo na celinski plošči, ob katero drsa pacifiška. Zadnji velik potres je L. A. prizadel leta 1994, ko je mesto angelov tresel potres moči 6,7 po Richterju in zahteval 60 življenj, rušilni potres s požari je leta 1906 v San Franciscu zahteval več sto mrtvih.

Velikonočna apokalipsa

Te dni mineva pol stoletja, kar so rušilni potres doživeli na Aljaski. Zaradi redke poseljenosti in ker skoraj ni večjih mest, je bilo »le« 169 žrtev. To je bila ena najhujših naravnih katastrof vseh časov, tresenje tal vzdolž južne obale polotoka pa je dodobra spremenilo podobo krajine. Stari prebivalci se še spominjajo grozljivega bobnenja iz zemljine notranjosti, menda se je slišalo vse do Anchoragea in 650 kilometrov oddaljenega Kodiak Islanda. Po petih sekundah so se marsikje odprla tla, sledil je še močnejši potres, ki je trajal neverjetnih pet minut. Bil je konec sveta! Pobočja so drsela v doline, ceste so poniknile ali se postavljale pokonci, zemlja je goltala mostove, železniške proge, pokalo in škripalo je, odprtine so vsesale avtomobile, živali in ljudi. Dvigalo se je morsko dno in orjaški cunami je z obličja zemlje izbrisal številna naselja in pristanišča. Ta apokaliptična groza se je dogajala 27. marca 1964 na začetku velikonočnih praznikov in velja za eno najhujših katastrof v svetovni zgodovini, saj je potresna moč znašala 9,2 po Richterju. Do danes velja za najmočnejši potres kdaj izmerjen na severnoameriški celini, uvrstili so ga takoj za tistim v Čilu in pred tistega, ki je leta 2004 v Indijskem oceanu sprožil grozljiv cunami in zahteval četrt milijona življenj.

Kot 100 milijonov ton TNT

Znanstveniki pravijo, da je več dni drhtel ves planet in odzvanjal kot zvon. Uradno je groza trajala 278 sekund, potres je premaknil zemeljsko površje vertikalno in vodoravno in končno prebudil ameriške raziskovalce in znanstvenike, pravi geolog Art Grantz, ki je takrat med prvimi prispel na Aljasko. Bil je totalni kaos, kakšno moč je imel, pove dejstvo, da je v 3600 kilometrov oddaljenem Seattlu nihala stolpnica Space Needle. Zgodilo se je ob 17.36, potres je razvil moč 100 milijonov ton TNT in povzročil orjaške premike na površini ter še večje v notranjosti, znanstveniki so govorili in pisali o novi geološki podobi polotoka. Pod Aljasko se podobno kot v Kaliforniji srečata obe veliki plošči, v tem primeru sta zagozdeni, kar povzroča še večje napetosti. Velikonočni potres na Aljaski je sprožil sile, 63.000-krat močnejše od prve hirošimske atomske bombe. Na površini 250.000 kvadratnih kilometrov je potres dvignil tla do enajst metrov, sila je bila tolikšna, da se je ponekod talilo kamenje. Ni čudno, da so pisali o bibličnih razsežnostih te katastrofe.

Prebudilo upravo in znanost

Epicenter potresa je bil 125 kilometrov od prestolnice Anchorage in 25 kilometrov globoko pod Prinz William Soundom. Na morskem dnu se je oblikovala 800 kilometrov dolga preklada, le malo je posnetkov in dokumentov o 67 metrov visokem cunamiju, ki je povsem uničil kraje Seward, Chenega, Kodiak in Valdez. Še 4500 kilometrov južneje je v kalifornijskem Crescent Cityju terjal 12 žrtev, dosegel je tudi obale Peruja pa Nove Zelandije in Japonske. Od takrat Američani skrbno spremljajo geološko in seizmično dejavnost zahodnega ognjeniškega obroča, katastrofa je sprožila vrsto zakonskih določil, pripeljala do strogih meril za poselitev, izdelavo podrobnih reševalnih ter evakuacijskih načrtov. Od takrat je v ljudeh podzavesti strah pred usodnim dnevom D na zahodni obali, nekje med Los Angelesom in San Franciscom … Ameriški kongres je sprejel National Earthquake Hazards Reduction Program, ki usklajuje vse dejavnosti in predpisuje način in kraj gradnje. Potres na Aljaski je razkril, kako malo s(m)o vedeli o tektoniki in spletu okoliščin, ki lahko povzročijo tragedijo nepojmljivih razsežnosti.