Večina mladih je tako rekoč odvisna od svojih prenosnih telefonov. Če ne telefonirajo, pošiljajo sporočila, pregledujejo elektronsko pošto, brskajo po spletu, fotografirajo ali poslušajo glasbo. Pametni telefoni zmorejo marsikaj, zato jih imajo vedno pri roki. Pa ne le mladi.
Spremembe v možganih
Biti vselej dosegljiv je danes postalo že povsem samoumevno. V določenih primerih se naša stalna pripravljenost, da smo nenehno na voljo in da sprejemamo najrazličnejše informacije, lahko pokaže kot škodljiva za zdravje, še posebno za mlade ljudi. To je potrdila tudi nedavna raziskava avstralskih znanstvenikov.
Nenehen dotok najrazličnejših informacij obremenjuje naše možgane, v katerih se lahko zaradi tega zgodijo določene spremembe, ki v nekaterih primerih vodijo v resne zdravstvene težave. »Mladostniki se od jutra, ko vstanejo, pa do večera, ko gredo spat, ukvarjajo s svojimi elektronskimi napravami, ki jim nenehno prinašajo nove informacije. V času odraščanja so možgani mladih izjemno aktivni in srkajo najrazličnejše informacije. Bojim se, da bi lahko najstniki, ki so tako nenehno v stiku z drugimi, v prihodnosti razvili posebne možganske povezave za odnose z drugimi ljudmi in za čustva,« pravi dr. George Patton z Royal Children’s Hospital Centre for Adolescent Health v Melbournu.
Elektronsko izražanje čustev
Današnji najstniki, meni dr. Patton, lahko postanejo odrasli, ki se bodo tako navadili na elektronsko izražanje čustev, da jim bo neposredna pot brez ene izmed številnih elektronskih naprav postala tuja in je niti ne bodo uporabljali. Psihologi ugotavljajo, da so mladi vse bolj odvisni od spleta in raznih družabnih omrežij, to pa se lahko kaže kot hiperaktivnost ali obsesivno-kompulzivna motnja, ko človek pretirano ponavlja določena opravila (čiščenje, umivanje ipd.).
Eden izmed tistih, ki že leta proučujejo posledice uporabe računalnikov, družabnih omrežij, raznih tablic in pametnih telefonov pri mladih, je tudi Larry Rosen, profesor psihologije s kalifornijske univerze. Ugotovil je, da najstniki, ki ne morejo brez facebooka, kažejo več narcističnih znakov. Starše opozarja, naj jih ne poskušajo za vsako ceno odvračati od teh omrežij, temveč naj jih opozarjajo predvsem na pasti. Otroci, ki so veliko na spletu, namreč pogosteje zbolijo in se slabše prehranjujejo, je pokazala raziskava. Več kot tretjina vsakih deset minut preverja svoj telefon ali prenosni računalnik. Po drugi strani pa sodelovanje na družabnih omrežjih krepi sposobnost sočustvovanja, sramežljivim otrokom pa pomaga, da bolj izražajo čustva in lažje komunicirajo s sovrstniki.
Ko pozabiš mobitel
Neka britanska študija je že pred štirimi leti opisala prav poseben fenomen današnjega sveta – strah, ki se pojavi, ko ugotoviš, da si doma pozabil mobitel. Zaradi tega se menda kar dve tretjini Britancev počutita socialno izolirani. Psihologi vse pogosteje govorijo o tako imenovani iMotnji (iDisorder). Določeni simptomi te motnje so primerljivi s tistimi, ki se kažejo pri nekaterih oblikah duševnih bolezni.
