LIMBURG – Razočarani nemški verniki množično zapuščajo limburško škofijo, besni neverniki protestirajo proti razsipniškemu ravnanju Rimskokatoliške cerkve. Vatikanske temelje je pošteno pretresel Franz-Peter Tebartz-van Elst, ki je za ureditev svoje rezidence brez sramu zapravil kar 31 milijonov evrov, papež Frančišek pa mu je do konca preiskave, ki jo vodi nemška škofovska konferenca, prepovedal opravljanje nalog.
Kaj bo sledilo začasnemu suspenzu, bo gotovo znano v prihodnjih tednih, v javnost pa so pricurljali šokantni podatki o potratnem 53-letnem škofu, ki si menda vsak dan privošči kopel v kadi za 15.000 evrov. Javnost ga sicer glasno poziva k odstopu, mnogi tudi pričakujejo, da ga bo sveti oče dokončno razrešil vseh dolžnosti in ga osramočenega napodil iz Cerkve, kaj točno pa sta škof de luxe, kot se ga je prijel vzdevek, in srčni papež dorekla v dvajsetih minutah menda napetega pogovora v Rimu, ni znano. Razen tega, da je Tebartz-van Elst iz previdnosti na zaslišanje pripotoval s cenovno ugodno družbo Ryanair, za sprejem pri svetem očetu pa je menda čakal kar en teden. Je pa zato že zelo dobro znana dragocena oprema kompleksa v Limburgu, ki naj bi ga med drugim krasili 45.000 evrov vredna konferenčna miza in stoli za 350.000; kar 100.000 evrov naj bi škof odštel za okna v zasebni kapelici, 450.000 za umetnine in neverjetnih 2,3 milijona za ureditev preddverja, ki ga obdaja razkošen vrt za kar 783.000 evrov, za stanovanje, v katerem je zgolj jedilnica velika 63 kvadratnih metrov, pa naj bi odštel 2,9 milijona evrov! Tebartz-van Elst naj bi arhitekte in gradbince med deli spravljal ob živce, saj naj bi nenehno spreminjal načrte in že tako nesramno dolgemu seznamu dodajal vedno nove želje. Delavci so pogosto morali porušiti že dokončano in začeti znova, denimo, zataknilo se je pri samostoječem adventnem vencu, ki pa je nazadnje moral viseti s stropa, tako da so morali povsem preurediti strop in streho kapelice, končni izračun za pomemben del okrasja je tako znašal 100.000 evrov namesto 10.000.
Nemška škofovska konferenca že brska po finančnih knjigah
Niti najmanj ne preseneča, torej, da se je skupna vsota prenovitvenih del v Limburgu nazadnje glasila 31 milijonov evrov, po neuradnih podatkih pa naj bi presegla celo 40 milijonov – vsekakor mnogo več kakor načrtovanih 5,5 milijona. Da škof ravna samopašno, naj bi bil odgovoren prejšnji papež Benedikt XVI., ki naj bi Tebartz-van Elsta 2008. posvetil v škofa, najmlajšega v Nemčiji. Velika zaveznika naj bi okrepila skrajno konservativne struje v Vatikanu, Tebartz-van Elst naj bi tako odpustil tudi dekana, ki je blagoslavljal istospolne pare, glasno je nasprotoval državnemu političnemu vrhu zaradi odobravanja islama. Da se z novim, mnogo liberalnejšim papežem torej ne razhajata zgolj zaradi razpolaganja s financami, tako ne preseneča, Tebartz-van Elst pa je tudi pravo nasprotje prejšnjega limburškega škofa, ki je svojo razkošno rezidenco odstopil beguncem, sam pa je raje živel v skromnem stanovanju. Tako kakor Frančišek, poudarjajo mnogi in opozarjajo, da bi se morali vsi cerkveni dostojanstveniki odpovedati luksuzu in zaživeti v skladu z moralo in etiko o skromnosti ter ponižnosti, a razvpiti škof se je raje uveljavil kot sinonim za hierarhijo, ki je ušla izpod nadzora. Tebartz-van Elst pa, seveda, trdi, da ni kriv. Odgovornost da nosijo lokalne oblasti, ki s svojimi predpisi o ohranjanju kulturne in sakralne dediščine odirajo Cerkev, povrhu pa ta s prenovo svojih objektov financira obnavljanje še drugih zgradb v okolici. Poudarja še, da je vsa dela odobril tudi sam vatikanski vrh oziroma nuncij v Nemčiji Jean-Claude Perisset, a tudi ta menda ne sme brez posveta s papežem odobriti transakcij, večjih od pet milijonov evrov.
Kdo vse je torej zaobšel stroge predpise in kdo je vedel za razsipniško prenovo, bo pokazala preiskava: papež in kölnski nadškof Joachim Meisner naj bi Tebartz-van Elstu predlagala, naj odstopi, a se škof menda ne bo kar tako pustil prepoditi. Frančišek ga lahko sicer na lastno pest odslovi le ob zelo hudih zapletih – denimo bolezni ali kršenju cerkvenih zakonov. Da bi to dokazala, nemška škofovska konferenca menda že brska po finančnih knjigah razvpitega potratneža, ki je lani na humanitarni projekt v Indijo poletel v prvem razredu, potem pa še lagal in prekršil osmo božjo zapoved, ko je zatrdil, češ da je potoval le v poslovnem razredu, in celo tožil nemški Spiegel zaradi odmevnega širjenja neresnice. Nazadnje se je na zatožni klopi znašel sam: če ga sodišče zaradi lažnega pričanja spozna za krivega, bo plačal denarno kazen, vsekakor pa je prvi visoki cerkveni dostojanstvenik, ki se je spravil v takšno godljo.
