Varčevanje pri ladijskih posadkah vodi v smrt

Posnetki s prizorišča najnovejše pomorske tragedije zelo spominjajo na slike drame pred toskanskim otokom lilij januarja 2012. Najbolj bodeta v oči vzporednici pri neuspelem reševanju brodolomcev. Kot v primeru Coste Concordie (CC) se je nesreča južnokorejskega trajekta Sewol pripetila nedaleč od kopnega, kapetan in nekaj članov posadke je domnevno med prvimi jadrno zapustilo močno nagibajočo se ladjo, ki se je kmalu prevrnila. Kot na CC je posadka po zvočnikih mirila potnike in zadrževala ljudi na krovu: »Ostanite na svojih mestih, sicer boste v nevarnosti.« Tisti, ki pozivov niso ubogali, žal jih je bilo le okoli 150, so si s tem rešili življenje, drugi so bili potem, ko se je trajekt povsem prevrnil, ujeti v kajutah in drugih prostorih, kjer so ostali le manjši zračni mehurji. Težko si je predstavljati njihovo grozo, obup in konec, ko je zmanjkalo zraka. Nekaterim je še uspelo poslati SMS-sporočila, s katerimi so se poslavljali od najbližjih in svojcev.

Obsežna reševalna akcija je stekla hitro, a so bili reševalci na plovilih in v zraku skoraj nemočni glede močnih tokov in nemirnega morja. Kmalu so zbrali okoli 500 potapljačev, ki so poskušali nemogoče, tudi črpanje kisika skozi vrtine v ladjo. Zahvaljujoč hitri reševalni akciji, v kateri sodeluje kakšnih sto ladij in nekaj deset helikopterjev, so rešili vsaj 160 od skoraj 500 pretežno mladih ljudi (dijaki in študentje), ki so bili na poti na počitniški otok Jeje. Katastrofa korejskega trajekta dramatično potrjuje opozorila različnih strokovnih organizacij, ki že leta svarijo, da so ladijske posadke zaradi varčevanja in najemanja poceni delovne sile vse bolj izpostavljene slabi komunikaciji in neobvladovanju standardnih situacij!

Močan pok z jasnega

Tudi ta brodolom odpira veliko vprašanj, saj je morje v tem delu brez nevarnih čeri, vreme je bilo lepo, morje ne pretirano valovito. Po izjavah preživelih je bilo slišati močan pok, ladjo je streslo, nato se je začela nenavadno naglo nagibati in potapljati. Ko se je zdanilo, se je že prevrnila na levi bok. Kot pri CC je posadka vztrajala, naj potniki zaradi varnosti ne zapustijo ladje in počakajo na navodila. To je bilo za okoli 300 mladih usodno, saj se je ladja nenadoma prevrnila, potniki pa so ostali ujeti v pasti in kmalu brez zraka. Kljub hitri in odločni akciji je precej ljudi v 12 stopinj mrzli vodi čakalo na rešitev nekaj ur. Zmedo so povečali še prispeli svojci, ki so se z najetimi plovili na svojo pest odpravljali proti prevrnjeni ladji.

Stopetdesetmetrski južnokorejski trajekt so zgradili leta 1994 na Japonskem, torej tistega leta, ko je v eni največjih pomorskih katastrof po trku Titanika z ledeno goro v ledenem in viharnem baltskem morju potonil trajekt Estonija. Takrat je ugasnilo 852 življenj. Stopetinpetdesetmetrsko ladjo so v 80. letih 20. stoletja zgradili v nemškem Papenburgu za norveškega ladjarja in redno linijo med Nemčijo in Norveško.

Kriva površna posadka?

Grozljiva tragedija se je zgodila ponoči 28. septembra na poti iz Talina v Stockholm. Estonija je izplula zvečer, na cilj naj bi prispela v zgodnjih jutranjih urah. Na krovu je bilo 989 ljudi. Večina potnikov je bilo Skandinavcev, posadka pa skoraj izključno estonska. Vreme je bilo za okolje normalno slabo, pihal je veter s hitrostjo do 20 metrov na sekundo, torej med 7 in 8 po Beaufortovi lestvici, kar pomeni na odprtem morju do šest metrov visoke valove. Okoli ene ure ponoči so po močnejšem valu blizu Turkuja zaznali nenavaden kovinski pok, pregled tovornega prostora pa menda ni pokazal nič nenavadnega. A že po desetih minutah je bilo jasno, da je nekaj hudo narobe, saj je bilo slišati kovinsko ječanje, ladjo je treslo, na ladijski krmi so opazili, da je rampa za dovoz avtomobilov skoraj odprta. Voda je nemoteno vdirala, kmalu se je trajekt nevarno nagnil. Ob 1.20 so sprožili alarm in skušali aktivirati reševalne čolne, ob 1.22 so poslali mednarodni klic mayday, najprej sta ga prestregla ladji Silja Europa in Mariella. Na Estoniji so »izgubili motorje in elektriko«, nemočna ladja je bila izgubljena, pred drugo uro zjutraj je potonila kakšnih 40 kilometrov pred finsko obalo.

Prevoz orožja?

Čez kakšne pol ure je kraj nesreče dosegla Mariella in našla v morju več reševalnih otokov in čolnov ter rešila trinajst ljudi. Kmalu so bili na voljo tudi finski in švedski helikopterji, rešili so še 44 potnikov, pozneje je tudi ladja Isabella našla 16 preživelih. Skupaj so v nočni akciji potegnili iz morja in rešili 138 ljudi, mesec dni po nesreči so našli 93 trupel, še 94 v razponu dobrega leta. Tragedija je odmevala podobno kot Titanik, znova so dopolnili in spremenili pravila in določbe o varnosti in reševanju. V preiskavi so se potopili do nesrečne ladje in potrdili, da so bila zadnja vrata nepravilno zaprta, visoki valovi so očitno naredili svoje in rampo vsaj delno odtrgali. Z mostu tega niso mogli nadzorovati, posadka je delo opravila slabo in površno, verjetno ni upoštevala vrste predpisov. Seveda so se tudi glede Estonije oblikovale teorije zarote, da je rampo odtrgala eksplozija in da je ladja prevažala vojaški tovor. Švedska in estonska vlada sta uvedli še posebni preiskavi in ladjo sklenili dvigniti. Zaradi pogostih obiskov iskalcev zakladov in spominkov je ladja pod radarskim in videonadzorom. Maja 2006 so se Estonija, Finska, Švedska, Latvija, Danska, Litva, Poljska, Rusija in Velika Britanija dogovorili, da iz pietete do umrlih ladja ostane, kjer je, so pa na kopnem uredili več spominskih obeležij.