ČELJABINSK – Pa gre ta svet le k vragu! je bilo slišati vzklik na enem izmed posnetkov šokiranih prebivalcev Čeljabinska, milijonskega mesta okoli 1500 kilometrov vzhodno od Moskve. V grbu imajo kamelo, saj tam od nekdaj potekajo poti v azijska prostranstva. V 19. stoletju je štel 20.000 prebivalcev, danes jih je dober milijon, pobraten je z ameriško Columbio, izraelsko Ramlo in kitajskim Harbinom. Vse do danes je zavit v vojaške skrivnosti, minuli petek je čez noč stopil v zgodovino ... 15. februar 2013 se je na trenutke zdel prizorišče zapoznele apokalipse iz decembra 2012 ali vsaj kot kraj, kjer snemajo hollywoodsko srhljivko. Šok je bil velik in šele pozneje so se ljudje spomnili, da jih zvečer čaka še srečanje z 2012DA14. Zgodilo se je ob 4.30 po našem času, na nebu so ostale sledi, podobne eksploziji ameriškega raketoplana. Vesoljska bomba je pridrvela s hitrostjo nad 50.000 kilometrov na uro, razneslo jo je dobrih 30 kilometrov visoko, od koder je na Zemljo skočil Felix Baumgartner. Prve podatke je svetu posredovala Jelena Smirnič z ministrstva za civilno zaščito. Največji kos je naredil osemmetrsko luknjo na zaledenelem jezeru Čerbarkul, po prvih podatkih so to nikljeve in železne spojine, je potrdil Valerij Šuvalov z ruske akademije znanosti.
Tega res nihče ni pričakoval
Če smo doslej imeli le malo posnetkov napadov iz vesolja, jih je zdaj na pretek. Ljudje so podzavestno stiskali sprožilce kamer med vožnjo, na ulicah in v poslopjih. Najprej se je pojavila velika žareča krogla, postajalo je vse svetleje, po neskončnih šestih minutah je počilo in zabobnelo, tla so se tresla, čez krajino in skozi štiri mesta ter številna manjša naselja je rohnel piš udarnega vala. Rušilo je strehe, zidove, ponekod cele stavbe, popokalo je na milijone okenskih stekel, vsaj 1200 ljudi so poškodovali delci, ki jih je nosilo naokoli. Moskva se je hitro odzvala, v velikem predelu razglasila izjemne razmere in na prizorišče poslala 20.000 reševalcev ter tehničnega osebja, saj je tam dnevna temperatura še vedno okoli 20 stopinj pod ničlo. Poznavalci so hiteli pojasnjevati, da nepričakovani »napad« v bistvu ni nič posebnega, a doslej videno je le kot fikcija v filmih. Menda v Zemljo udari ali nanjo pade okoli 1000 ton vesoljskega kamenja na dan, v 24 urah našo atmosfero preluknja kar 10 milijard (!) drobnih koščkov vesoljske snovi, večina jih v zemeljski ovojnici zgori. Modri planet je nenehna tarča naključnih projektilov, od petka je dejstvo, da smo njihovo nevarnost prezrli. Zdaj Rusi zahtevajo (in tudi drugod so jim pritegnili) zasnovanje mednarodne mreže za zaščito pred vesoljem, ruski podpredsednik Dmitrij Rogozin pričakuje mednarodno akcijo.
Več sreče kot pameti
Resda smo imeli doslej veliko srečo, če odmislimo skalo, ki je končala vladavino dinozavrov, in nekaj trkov, ki so sprožili za nas morda še neznane posledice, saj vesoljska telesa praviloma udarijo v manj ali celo neobljudene predele sveta. Večji kosi, kakršen je bil asteroid, ki je zvečer frčal mimo, nas obiščejo le na slabega pol stoletja, verjetnost zadetka pa znaša okoli 1000 let. Po Nasinih podatkih nas trenutno ogroža kakšnih 1000 nevarnih objektov, najbolj se bojijo 300-metrskega asteroida Apophis, a šele leta 2029 bodo lahko izračunali, ali bo sedem let pozneje trčil v planet. Menda opazujemo okoli 85 odstotkov nebeških teles, ki nas lahko ogrožajo, nekatera bi lahko uprizorila opustošenje, podobno tistemu v sibirski Tunguski. Petkov meteorit naj bi po prvih podatkih meril le meter ali dva, zato ga astronomi niso opazili, je pojasnjeval Rainer Kresken iz evropske vesoljske agencije Esa. Znanstveniki menijo, da ni bil povezan z večernim obiskom asteroida, a kmalu se je pokazalo, da je meril precej več, kar tretjino večernega asteroida, in niti njegova masa ni bila zanemarljiva. Kako to, da ga nismo opazili?! Strokovnjaki Nase in Ese baje že kar dolgo delajo pri tajnem načrtu, morda bodo do leta 2015 v stanju zaustaviti ubijalske asteroide. Trenutno poznamo le en odgovor, njihove tirnice bi poskušali preusmeriti z našimi, tudi jedrskimi izstrelki …
Kdo pozna Čeljabinsk?
Vsekakor sta petkova dogodka medijska senzacija, ki je prinesla še vrsto neumnosti, med njimi tisto o bojda bajeslovni vrednosti kovin in mineralov. V resnici znanstveniki ne poznajo sestave večernega asteroida, veliko si obetajo od ostankov od padlega meteorita. Prizadel je precejšnje območje blizu meje s Kazahstanom nedaleč od gorovja, ki ločuje Evropo od Azije. Čeljabinsk leži na meji med srednjim in južnim Uralom, leta 1736 je bil le obrambna carska trdnjava, v 19. stoletju središče kmečkega upora Pugačova proti Katarini Veliki. Po revoluciji je postal taborišče v sistemu gulagov, po priključitvi na transsibirsko železnico pa eno izmed središč vojaške industrije. Poimenovali so ga kar Tankograd in proizvajali legendarne tanke T-34, zloglasne Stalinove orglice. Po vojni naj bi se preusmerili v proizvodnjo traktorjev in kombajnov, danes je Čeljabinsk uradno pomembno kulturno, izobraževalno in prometno središče med Moskvo in Vladivostokom in jugom. Območje premore 23 raziskovalnih inštitutov, ponaša se s štirimi gledališči, filharmonijo in opero ter enim največjih cirkusov. Njegov ponos je tudi hokejski klub Traktor, mesto je dalo desetine hokejskih igralcev, lani so gostili evropsko prvenstvo v judu.
Nikakor ne utihnejo namigovanja o skrivnostnih vojaških bazah. Jeseni 1957 se je zgodila jedrska nesreča v Majaku, ki so jo Rusi priznali šele leta 1989. Onesnaženje je bilo večje kot ob katastrofi v Černobilu. V 80. letih sta zgorela potniška vlaka s 1000 potniki, ko je ob progi razneslo plinovod. Avgusta 2007 so na območju izvedli največje vojaške manevre sodobne zgodovine, poleg Rusov so sodelovali Kazahstanci, Tadžikistanci, Kirgizi in Kitajci. Nacionalistični politik Vladimir Žirinovski ob napadu iz vesolja ne verjame v naravni pojav. »Ste nekakšno primitivno pleme, če verjamete, da je padel meteorit!« se je oglasil še istega dne, saj meni, da so ZDA (morda Kitajci!) poskušale novo orožje. Ni pozabil, da je manjši izstrelek septembra 2002 zadel območje blizu sibirskega Irkutska, kar zanj ni naključje. Nasa je v petek zvečer v živo prenašala let 2012DA14, ki je po mnenju vesoljskega raziskovalca Donalda Yeomansa jasno opozorilo človeštvu. Trk v polotok Jukatan pred 65 milijoni let je pomenil konec dinozavrov. V osončju je na poti okoli 600.000 asteroidov podobne velikosti, okoli 8000 bi jih lahko bilo nevarnih Zemlji. Evropejci že razvijamo projekt Neoshild, se je oglasil Alan Harris z Inštituta za raziskovanje planetov v Berlinu, a doslej še ni političnega usklajevanja, te dni o njem razpravljajo predstavniki vesoljskih organizacij na Dunaju.
Meteoritu bo ime Čebarkul
Kemični testi nekaterih kamnin, ki so jih našli na bregu jezera, so pokazali, da izvirajo iz vesolja. Zvezna uralska univerza je objavila še, da meteorit spada v razred običajnih hondritov. To so kamniti meteoriti, ki se niso spremenili s taljenjem ali razslojevanjem matičnega telesa, iz katerega je nastal. Sibirski je iz železa v kovinski obliki ter krizolita in sulfitov. Železo sestavlja okoli deset odstotkov meteorita, ki ga bodo, kot so napovedali na univerzi, najverjetneje imenovali Čebarkul.
