Zasebna ameriška vesoljska družba SpaceX je 8. aprila s pomočjo dvostopenjske nosilne satelitske rakete falcon 9 izvedla novo izstrelitev vesoljske ladje dragon (zmaj), ki je poletela do Mednarodne vesoljske postaje. Gre za že osmi oskrbovalni polet tovorne vesoljske ladje brez posadke. Na krovu je tudi 20 miši, ki so namenjene biološkim raziskavam vpliva delovanja stanja breztežnosti na male sesalce. Skupno dostavljajo kar 3175 kilogramov različne opreme. Skoraj polovica je v trupu vesoljskega plovila, ki ni pod pritiskom. Gre za nov modul, namenjen vesoljski postaji, ki bo povečal njeno prostornino. Njegova posebnost je ta, da do postaje prispe v zloženi obliki, nato pa se napihne. Na Mednarodni vesoljski postaji bo namenjen za poskuse v razvoju modulov, ki bi lahko postali nove vesoljske postaje ali celo enote oziroma gradbeni del morebitne bodoče vesoljske ladje s posadko. Slednja bi tako denimo lahko raziskovala asteroide ali celo Mars. Omenjeni modul ima, ko se popolnoma napihne, tri metra premera, dolg pa je štiri metre.
Še vedno te ljubim...
Vesoljska ladja dragon je bila izstreljena skoraj devet mesecev po neuspehu predhodnice in najhujšem neuspehu vesoljske družbe SpaceX in njihove nosilne rakete falcon 9. Junija lani je nastala okvara v drugi raketni stopnji, seveda je sledila katastrofalna eksplozija rakete. Sledil je zastoj programa, ki je trajal toliko časa, da so ugotovili vzrok, odpravili napako in se pripravili na nov polet, ta pa je tokrat potekal brezhibno.
Po dveh dneh potovanja v orbiti okrog Zemlje se je dragon začel počasi približevati Mednarodni vesoljski postaji. Tam sta ga astronavta Jeff Williams iz Nase in Tim Peake iz Evropske vesoljske agencije zagrabila s posebno robotsko roko kanadske izdelave in spojila z enim od modulov oporišča. Pri tem je zanimivo, da sta zdaj tam spojeni dve vesoljski tovorni ladji dveh konkurenčnih ameriških družb, saj je poleg omenjenega dragona tam še cygnus (labod) družbe ATK. Tam sta tudi dve ruski tovorni vesoljski ladji progress in dve ruski vesoljski ladji sojuz, namenjeni posadki. Skupno je pri vesoljskem oporišču kar šest takšnih ali drugačnih plovil.
Sekundarni ali drugotni cilj najnovejše izstrelitve rakete falcon 9 in tovorne ladje je bil v poskusu, da bi prva raketna stopnja, potem ko bi se ločila od druge stopnje, uspešno in mehko pristala na veliki robotski morski ploščadi. Ta nosi zelo nenavadno ime: Of Course I still love you droneship ali Seveda, še vedno te ljubim, robotska ladja. Od lani gre za že peti tak poskus. Pri zadnjem je raketna stopnja pristala in se nato prevrnila ter eksplodirala. Pričakovanja so bila tokrat res velika in petič je uspelo. Tako je zdaj družbi SpaceX že dvakrat uspelo vrniti raketno stopnjo na Zemljo. Pred nekaj meseci se je to zgodilo s pristankom na kopnem na Floridi blizu izstrelišča na Cape Canaveralu.
Veliki prihranki
Približno polovica bodočih izstrelitev bo sicer vezana na pristajanje na morski ploščadi. Gre za izstrelitve satelitov, ko mora imeti raketa več goriva in ki prevažajo tovor v geostacionarno orbito (komunikacijski sateliti), in medplanetarnih sond. Za tovore, za katere je na voljo nekoliko več goriva in potujejo v nizko orbito okrog Zemlje, se predvideva pristanek in vrnitev prve raketne stopnje na Cape Canaveral. To raketno stopnjo so že pripeljali nazaj na Cape Canaveral in bo šla skozi serijo desetih testiranj raketnih motorjev. Če bo z njo vse tako, kot je treba, bi se lahko uporabila za nov polet v vesolje že čez dva meseca...
Ob tem uspehu je glavni konstruktor in lastnik družbe Space X Elon Musk dobil številne čestitke. Prek twitterja mu jih je poslal tudi predsednik ZDA Barack Obama, ki je dodal, da ravno zaradi takih inovatorjev, kot je on, in ameriške vesoljske agencije Nasa Amerika vodi v raziskovanju vesolja. Končni cilj je razvoj take satelitske nosilne rakete, ki bi jo bilo mogoče uporabiti tudi do stokrat, s tem pa bi seveda znatno zmanjšali stroške prevoza tovorov v vesolje. In kakor se kaže pri raketi falcon 9 in družbi SpaceX, so na dobri poti.
