Vesoljska ladja Voshod 1 je bila sedmi polet sovjetskih vesoljskih ladij s posadko in tako razvojno sledila šestim uspešnim poletom enosedežnih vesoljskih ladij tipa vostok, s katerimi so Sovjeti izvedli vrsto vesoljskih prvencev in za kar nekaj časa prehiteli Američane ter postali vodilna vesoljska velesila.
Vesoljska ladja Voshod 1 je bila prva vesoljska ladja, ki je imela na krovu več članov posadke, posadka pa je bila prva takšna, ki je v vesolje potovala brez vesoljskih oblačil. Bila je civilna in mešana, izbralo pa jo je več različnih strokovnjakov. Poveljnik je bil kozmonavt, drugi član posadke zdravnik, tretji pa konstruktor vesoljskih plovil. Voshod 1 je dosegel tudi takratni rekord oddaljenosti od Zemlje, ki je znašal kar 336 kilometrov.
Prvotno posadko so sestavljali Boris Voljnov, Georgij Katis in Boris Jegorov, vendar je bila dvojica tri dni pred poletom zavrnjena, ostal je le Jegorov. Novi poveljnik je postal kozmonavt Vladimir Komarov, inženir je postal konstruktor vesoljskih plovil Konstantin Feokistov, Jegorov pa je v vesolje potoval kot zdravnik. Vsi trije so v vesolje leteli prvič, tja jih je 12. oktobra 1964 ponesla okrepljena in modificirana raketa Vostok. Ta je Voshod 1 spravil v orbito. Vesoljska ladja je tehtala 5320 kilogramov, kar je bila za tiste čase res velika teža. V vesolju je ostala en dan in 17 minut, med tem kar 16-krat obkrožila Zemljo in se nanjo vrnila 13. oktobra 1964. Pri izbiri posadke je igrala veliko vlogo politika, saj so različni deli sovjetske vlade podpirali svoje predstavnike za tak vesoljski polet. Sovjetska vojska je tako hotela imeti posadko, ki bi bila v celoti sestavljena iz vojakov.
Vodja sovjetskega vesoljskega programa Sergej Koroljev je hotel imeti v posadki inženirje, ki bi postali kozmonavti, in konstruktorje vesoljskih plovil, ki bi svoje stvaritve upravljali. Končno se je sovjetsko vojno letalstvo strinjalo, da bodo v posadki vojaški pilot, inženir ali znanstvenik in zdravnik.
Ker so v sovjetskem vesoljskem programu nekaj časa menili, da so člani posadke bolj ali manj potniki in ne piloti, so bili novoizbrani kozmonavti deležni samo kratkega štirimesečnega urjenja, kar še vedno velja za najkrajše urjenje za polet v vesolje v zgodovini astronavtike.
Vesoljska ladja Voshod 1 je bila pravzaprav še vedno vesoljska ladja vostok, le da je bila opremljena z dodatnim rezervnim zaviralnim raketnim motorjem na trdno gorivo. Ta je bil pritrjen na vrhu kapsule oziroma pristajalnega modula. Iz vesoljske ladje so odstranili sedež za izstrelitev, zato ni bilo nobene možnosti, da bi se posadka ob težavah pri izstrelitvi ali pri pristanku rešila, in na njegovo mesto vgradili tri sedeže. Ob vezeh s padalom so dodali še nekaj majhnih raket na trdo gorivo, ki so omogočile mehkejši pristanek.
Večina časa vesoljskega poleta Voshoda 1 je bila namenjena biomedicinskim raziskavam in proučevanju, kako lahko posadka različnih poklicev sodeluje v vesolju. Polet je bil kratek, zanimivo pa je dejstvo, da so med poletom z oblasti odstranili generalnega sekretarja komunistične partije Sovjetske zveze Nikito Hruščova, ki je bil velik podpornik in zagovornik vesoljskega programa, in namesto njega postavili Leonida Brežnjeva, ki ga vesoljski program ni tako navduševal.
Polet je imel pomemben, vendar začasni mednarodni vpliv. Tedanji direktor Nase James. E. Webb ga je označil za »pomemben vesoljski dosežek« in pristavil, da je to jasen znak, da Rusi nadaljujejo velik vesoljski program, ki pomeni prestiž in moč naroda.
