DUNAJ – Skoraj 36 milijonov ljudi na svetu živi v sodobnem suženjstvu, samo v Evropi več kot 556.000, kaže raziskava, ki jo je danes objavila fundacija Walk Free. Tudi v Sloveniji živi okoli 7400 ljudi v razmerah, ki bi jih lahko opisali kot suženjske, opozarja ta organizacija, ki je že drugo leto zapored objavila indeks globalnega suženjstva.
Najhuje je v Mavretaniji
Na seznamu je skupno 167 držav. Najhuje je v Mavretaniji, kjer v razmerah sodobnega suženjstva živijo kar štirje odstotki prebivalstva. Sledijo Uzbekistan, Haiti, Katar in Indija, kjer je v takih razmerah ujetih 14 milijonov ljudi, kar je največ v kateri koli od držav.
Najbolje so se odrezale Islandija, Irska in Luksemburg ter zahodnoevropske države, čeprav je tudi tam v suženjskih razmerah ujetih več kot pol milijona ljudi, zlasti v »komercialnem seksualnem izkoriščanju«, ki predstavlja kar 70-odstotni delež. Skoraj 20 odstotkov ljudi je ujetih v razmerah, ki so podobne prisilnemu delu, ugotavlja raziskava.
Slovenija je glede na delež prebivalstva, ki je prisiljeno v razmere sodobnega suženjstva, na 85. mestu, celo pred Kitajsko, kjer je delež le 0,239 odstotka celotnega prebivalstva. To sicer še vedno predstavlja strašljivih 3,2 milijona ljudi, kar Kitajsko v absolutnih številkah uvršča na drugo mesto v svetu, medtem ko jih je v Sloveniji po ocenah te organizacije 7400.
Prisilne poroke, prodajanje in izkoriščanje otrok ...
Za tovrstne razmere v organizaciji štejejo prakse, ki so podobne suženjskim, denimo prisilne poroke, prodajanje in izkoriščanje otrok, prisilna prostitucija, tudi tihotapljenje ljudi in prisilno delo. V tem smislu je kot sodobno suženjstvo opredeljeno tudi delo za odplačevanje dolga, npr. nelegalnih priseljencev, ki za namestitev in hrano delajo v nedogled in tovrstnega dolga v bistvu nikoli ne odplačajo.
Letošnje delo organizacije je tudi pokazalo, da je glede na leto 2013 v razmerah novodobnega suženjstva kar okoli 20 odstotkov več ljudi, kot se je sprva domnevalo. »Mislili smo, da je suženjstvo del že davno preživete zgodovine oziroma da obstaja samo v državah, ki so prizadete zaradi vojne in revščine,« je danes ob predstavitvi poročila sporočil predsednik fundacije Andrew Forest.
»Od tajskega ribiča, ki lovi ribe, do dečka v Kongu, ki išče diamante, in od uzbeškega otroka, ki obira bombaž do indijske deklice, ki šiva nogometno žogo ... Vse to je njihovo prisilno delo, ki ga uživamo mi,« je še opozoril, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po njihovih ocenah se v 58 državah v razmerah sodobnega suženjstva proizvaja najmanj 122 dobrin, ki jih uživa razviti svet. Po ocenah Mednarodne organizacije za delo (ILO) dobički od tovrstnega prisilnega dela znašajo okoli 120 milijard evrov.
Problem sodobnega suženjstva
V organizaciji so se letos lotili tudi ocenjevanja odziva držav na problem sodobnega suženjstva – ali krepijo zakonodajo na tem področju in preganjajo kriminalce. Države so razvrstili od ocene AAA za tiste z najboljšimi odzivi do D za tiste, ki na tem področju ne naredijo nič.
Najbolje se je uvrstila Nizozemska, ki je dobila oceno AA, sledi pa Švedska z enojnim A, nato skupina enajstih držav z ocenami BBB, potem še skupina 19 držav z oceno BB, med katerimi je tudi Slovenija.
To oceno so dobile države, ki so uvedle določene ukrepe za boj proti sodobnemu suženjstvu, od kriminalizacije nekaterih oblik sodobnega suženjstva in uvedbe nekega nadzornega organa na tem področju do uvedbe zaščite in pomoči žrtvam tovrstnih razmer. Najslabše jo je Slovenija odnesla pri oceni, ali podjetja in državne ustanove pri svojem delu uporabljajo tudi izdelke oziroma storitve, ki so delo sodobnega suženjstva.
Slovenija se je relativno dobro odrezala v tretji kategoriji, ki kaže ranljivost, možnosti, da bi bili njeni prebivalci žrtve sodobnega suženjstva. Najbolj so tu ranljivi prebivalci Somalije, Eritreje in Sudana. Slovenija je na 17. mestu z majhnimi tveganji. Najbolje se je odrezala Norveška pred Nizozemsko.
