V Rusiji čas setve, 
a semen primanjkuje

V časopisu Rossijskaja gazeta so konec aprila poročali o razmerah na južnem Uralu, kjer so na pragu setve spoznali, da primanjkuje kakovostnih domačih semen. Ker so več kot dvajset let gojenje teh zanemarjali, je nekdaj uspešni center skorajda propadel. Zaposleni, ki komajda zaslužijo za plačo, povedo: »Naši traktorji so bolj muzejski kot sodobni, mladi specialisti v podjetju ne vidijo priložnosti, povprečna starost kolektiva je 56 let.«

Drago seme iz tujine

Semena iz tujine so sicer kakovostna, a draga. Letos se je tudi zaradi sankcij vse podražilo, poleg semen stroji iz uvoza ter mineralna gnojila. Direktor posestva Varšavskoe Evdokija Grebenščikov je za časopis povedal: »Cena semenske pšenice je od 5000 do 10.000 rubljev (86 do 173 evrov) na tono. Po vsej državi moramo iskati seme po ugodnih cenah, saj ga v domačem rajonu primanjkuje.« Evdokija vodi skoraj 20.000 hektarjev veliko posestvo. Letos bodo prvič poskusili sami zagotoviti dovolj semena za prihodnje leto. A zavedajo se, da je za to treba žrtvovati tudi do dvajset odstotkov pridelka.

Center semen za južni Ural

Če torej ne bodo oživili semenskega centra, čez nekaj let preprosto ne bodo imeli več časa sejati. Če si večja posestva težko zagotovijo zadostno količino semen, to še bolj velja za manjše kmete. Zdaj ni dovolj niti sortirnih strojev, sušilnic in podobnega. Razlog za ponovno oživitev centra za semena je toliko bolj upravičen. Investicija bo znašala 100 milijonov rubljev (več kot 1,700.000 evrov).

Že letos nameravajo v centru na trgu ponuditi 5000 ton kakovostnih semen. Ko bo delal s polno močjo, bo njegova zmogljivost 15.000 ton semena na leto. Po mnenju strokovnjakov bo takšna količina povsem zadostovala za vsa posestva na južnem Uralu.

Nizozemsko in rusko seme zelenjadnic

Poleg centra za semenska žita nameravajo v prihodnosti zgraditi še enega, ki bo specializiran za gojenje semen zelenjadnic. A zavedajo se, da to ne bo lahko. Težko bo konkurirati nizozemskim semenom.

Nizozemci za seme kumaric jamčijo 120 kilogramov pridelka na kvadratni meter. Niti eno rusko domače seme ne zagotavlja tako velikega pridelka.

Pričakujejo tudi povsem tehnične težave. Semena iz tujine so kalibrirana po teži in velikosti, skozi sejalne stroje lepo tečejo, medtem ko se domača, ki niso dovolj kalibrirana in očiščena, zatikajo in kvarijo stroje. Domača semena zelenjadnic še ne dosegajo niti pričakovane stopnje kaljivosti. Nekatera imajo le 30-odstotno kaljivost, kar je daleč pod pričakovanimi 90 odstotki. To lahko pomeni tudi bankrot.