Rim bo do sredine maja v znamenju številke sedem. Še na predvečer cvetne nedelje so bili v italijanski prestolnici ulični nemiri, ko so se protestniki spopadli s policijo, bilo je več ranjenih in pridržanih. V prazničnih dneh ne pričakujejo izgredov, velikonočni prazniki se bodo nadaljevali s slovesnostmi vse do naslednje nedelje, 27. aprila, v teh dneh pričakujejo v Rimu kar sedem milijonov romarjev, vernikov, turistov in radovednežev, vse pa se bo vrtelo okoli štirih papežev, dveh živih in dveh rajnkih. Zdajšnji papež Frančišek je na slovesnosti, slavje in molitev povabil tudi prvega upokojenega vrhovnega svečenika, predhodnika Benedikta XVI., med svetnike pa se bosta podala 262. papež Janez XXIII., ki je vlogo vrhovnega pastirja opravljal med letoma 1958 in 1963, ter 265. papež Janez Pavel II., ki je bil poglavar Rimskokatoliške cerkve od leta 1978 pa do 2005. Večni Rim bo te najlepše pomladne dni, preden ga pogoltne ubijajoča poletna vročina, vsaj štirinajst dni blestel v davnem sijaju; tisočletna prestolnica ob Tiberi je mesto papežev, svetnikov, Petra in Pavla, (še) središče katoliškega sveta pa mesto baročnih kupol, zvonov in angelov.
Prvič in vsekakor zgodovinsko
Peter iz Galileje je morda umrl mučeniške smrti med preganjanjem kristjanov leta 64 našega štetja. Bil je prvi papež, do Feliksa III., ki je vodil krščansko skupnost med letoma 526 in 530, se jih je na Petrovem prestolu zvrstilo 54, vsi so svetniki, prvih 32 je tudi mučenikov. Prav to pomlad so za javnost spet odprli del prenovljenih podzemnih katakomb, ki v rovih in jaških prepletajo rimsko podzemlje, kjer so se preganjani verniki shajali in imeli svoje grobove. Sicer je za romarje in obiskovalce Rima skoraj obvezen obisk sedmih romarskih cerkva, ki hranijo številne dragocene relikvije: to so San Lorenzo, San Sebastiano (odtis Kristusovega stopala) in San Paolo zunaj nekdanjega mestnega obzidja, Santa Croce znotraj obzidja, v srcu mesta so San Giovanni v Lateranu ter Santa Maria Maggiore in bazilika sv. Petra v Vatikanu. Slednjo, največjo katoliško krščansko baziliko, je začel graditi pred 500 leti umrli stavbenik in slikar Donato Bramante, končala sta jo Michelangelo in Bernini.
V Rimu te dni še ugibajo, ali se bo svetniške razglasitve dveh predhodnikov res udeležil prejšnji, v zgodovini prvi upokojeni papež, bavarski kardinal Joseph Ratzinger, prvi nemški papež od časa Hadrijana VI., ki je papeževal v letih 1522 in 1523; verjetno bo prišel.
V Rimu so priprave na svečanost in enega največjih navalov na mesto v polnem teku. Gre za velik logistični in varnostni zalogaj. Seveda si hotelirji in gostinci manejo roke, saj takega posla že dolgo ni bilo. Za množice bodo namestili velike zaslone na največjih javnih zbirališčih, tam, kjer je bilo na forumih že središče antičnega Rima, pa na Piazzi del Popolo in Piazzi Santa Maria Maggiore. Na Petrovem trgu naj bi se pred baziliko zbralo 100.000 ljudi, tokrat jih bo toliko, da bodo napolnili še pred njim ležeči Trg Pia XII. in široko Via della Conciliazione, ki vodi od Tibere in Angelskega gradu. Vatikan je uredil posebno spletno stran 2papisanti.org, vse pomembne informacije so dosegljive na facebooku, twitterju in youtubu.
Poljak in Benečan
Poljaki, ki neizmerno občudujejo in obožujejo svojega Karola Wojtylo, konservativnega papeža, ki je vztrajno odklanjal odpravo celibata in večjo vlogo žensk v cerkvi, so svečanosti že začeli, pravzaprav so ga za svetnika hoteli takoj (santo subito!) po njegovi smrti, a si je naslednik Benedikt vzel čas. Resda bi ga lahko kot v prejšnjih stoletjih za svetnika razglasili tudi z aklamacijo, Bavarec se je odločil za počasen in temeljit postopek. Prvi korak je bil storjen 1. maja 2011, ko je Vatikan priznal drugi čudež – prispevala ga je mladenka iz Kostarike, ki je molila zanj in po možganski anevrizmi nepričakovano ozdravela. Janezu Pavlu II. je sredi največjega zagona življenje močno spremenil atentat na trgu pred baziliko. Menda je nekoč celo dejal, da je plačal za »spodkopavanje vzhodnega bloka in prispevek k padcu komunizma«, njegovo dolgo, mučno in počasno umiranje je spremljal ves svet.
Povsem drugačnega kova je bil leta 1881 v okolici Bergama v Lombardiji rojeni »papa buono«, ljudski papež Angelo Roncali, ki mu ni bilo treba prispevati dveh čudežev, zagotovo je bil čudež drugi (ekumenski) vatikanski koncil, mejnik Rimskokatoliške cerkve v 20. in še 21. stoletju pri razgradnji cerkvenih dogem, ki ga je sklical. Duhovnike je napotil k njihovemu dejanskemu opravilu in (znova) uvedel bogoslužje v narodnih ljudskih jezikih. Bil je svetilnik za prihodnost, je te dni znova poudaril papež Frančišek. Resda sta neenaka svečenika v nekem pogledu oba živela po vzoru zgodovinskega Jezusa Kristusa, potujočega judovskega šamana iz Galileje. V nedeljo po veliki noči bomo torej priča redkemu in izjemnemu dogodku!
Naslednik obeh
Če aktualnega papeža primerjamo s skorajšnjima svetnikoma, se odpira vprašanje, kako daleč bo šel te dni nadvse priljubljeni božji vojak – jezuit. Bo nadaljeval spreminjanje svetovne cerkve, bo njeno težišče uravnovesil z drugimi celinami in s tem odvzel nekaj zgodovinske teže večnemu Rimu? Bo popustil glede celibata, sprejel spolno drugače naravnane in dal ženskam pripadajočo vlogo v tem zboru? Vsekakor bo po aktualnem dogajanju v Ukrajini težko nadalje sproščati napetosti med vzhodnimi in zahodnimi cerkvami, tudi odnos do islama je znova zelo nejasen …
Bodočnost je v mladih, pravi Frančišek, in na minulo cvetno nedeljo jih je na rimskem Petrovem trgu res mnogo vihtelo palmove in oljčne vejice, kar spominja na Jezusov prihod v Jeruzalem. V procesijo škofov in kardinalov do oltarja nad kripto pod Berninijevim baldahinom so simbolično vključili okoli sto mladih z vseh koncev sveta, na trgu je bilo največ rimske mladine in njihovih vrstnikov iz latinskoameriških držav. Novo križevo palico, ferulo iz lesa oljke in z grbom jezuitskega reda, so za to priložnost oblikovali in izdelali kaznjenci iz sanremske jetnišnice, družina iz mesta ob Cvetlični obali že stoletja dostavlja cvetje za velikonočno slovesnost, z njim krasita glavni oltar tudi slovenska aranžerja, za 1,7 milijarde kristjanov pa se je začel sveti teden, vrhunec cerkvenega leta.