Napake se dogajajo. Včasih so tako hude, da se marsikomu življenje obrne na glavo. Včasih se celo zgodi, da iz bolnišnice domov odidete z napačnimi ljudmi. To se je zgodilo tudi Manon Serrano (20), ki so jo v bolnišnici zamenjali ob rojstvu. Zgodba odmeva v javnosti, saj družini zamenjanih otrok in dekleti za svoje prestane duševne muke od porodnišnice in osebja (oziroma njihove zavarovalnice) zahtevata 12 milijonov evrov odškodnine – po dva milijona za vsako od hčera, preostanek pa prizadetim družinam.
Odločitev sodišča je pričakovati februarja.
Usodna zlatenica
Sophie Serrano, ki je danes stara 38 let, je Manonina mama. Ampak ne biološka. Dekletce je Sophie rodila leta 1994 v bolnišnici v Cannesu. Osebje jo kmalu po rojstvu položilo v isto zibko, kot so deklico drugih staršev, saj sta prebolevali zlatenico. Takrat pa se je zgodila napaka. Manon je dobila Sophie namesto njene biološke mame, druga mama pa je domov odnesla Sophiejinega otroka.
Francoski mediji opozarjajo na podobnost z dogajanjem v francoskem filmu, ki je bil posnet šest let pred rojstvom Manon, La Vie est un Long Fleuve Tranquille (prevod v slovenščini bi se glasil nekaj podobnega kot Življenje je dolga, tiha reka). Gre za skoraj identično zgodbo, kot se je zgodila Serranovim. |
Zgodba Serranovih je še bolj zapletlo dejstvo, da je imela Manon temnejšo polt. Prav zaradi tega je mož Sophie, ko je bila Manon stara tri leta, zapustil. Očital ji je, da mu je bila nezvesta, temnejša polt pa da je dokaz.
Šele pri 10 letih so nato opravili teste, ki so vse pojasnili: starši niso biološki starši in so vzgajali tujega otroka. Hitra notranja preiskava v porodnišnici je pokazala, da se je zamenjava zgodila pri njih, a za to so krivili starše. Pravzaprav mamici – češ kako ne poznata svojega otroka. Sophie so celo na sodišču vprašali, kako ni opazila temnejše polti svojega otroka. Pojasnila jim je, da je to videla in tudi vprašala osebje, ki pa ji je pojasnilo, da so za to krive ultravijolične luči. In Sophie jim je verjela ...
Strah
Družini sta se po razkritju dobili, a stikov niso redno vzdrževali. Na koncu so zamrli. Verjetno so starši začutili, da je bilo obe dekleti, to sta povedali tudi sami, strah, da bosta morali zapustiti družini, ki sta jih poznali. Družini si danes ne želita popraviti napake, saj imata vsaka svojo hčer, ne glede na to, da niso biološki povezani.
Grenko veselje
Sophie je bila ob snidenju s svojo hčerko izredno vesela, hkrati pa žalostna. Zadovoljna je bila, saj so zanjo lepo skrbeli, ožaloščena pa, ker je ni mogla vzeti s seboj. Podobno je čutila tudi druga mama. A ne glede to je Sophie na svojo Manon, ki pridno študira, zelo ponosna: »Vedno sva si bili blizu. Odkar smo pri njenih 10 letih izvedeli, kaj se je zgodilo, sva si še bližje.«
Porodnišnica se jim ni nikoli opravičila, še pravijo Serranovi.
Biološki starši 20-letne Manon prihajajo s francoskega otoka v Indijskem oceanu Reunion. Kljub temu je po videzu precej podobna svoji nebiološki mami, le da ima nekoliko temnejšo polt. Svojo mladost je preživela blizu Nice ob Azurni obali, zaradi temnejše polti pa so jo večkrat zbadali. S svojimi biološkimi starši si danes ne želi vzdrževati stikov, kljub temu pa nosi obesek, ki so ji ga dali in ki po obliki spominja na otok, s katerega prihajajo. |
