JOHANNESBURG – V jamah blizu južnoafriškega mesta Johannesburg so odkrili najmanj 15 okostij, za katera znanstveniki menijo, da pripadajo najstarejšim neposrednim prednikom človeka. Vsa okostja so bila najdena v prostoru znotraj jame, ki se imenuje Zvezdna dvorana in je za praljudi najbrž predstavljala prvo obliko pokopa umrlih.
Homo naledi, kot so novo vrsto poimenovali, predstavlja enega najzgodnejših človeških potomcev in je dobrodošla zapolnitev vrzeli v rodu Homo, ki mu pripadamo ljudje. Kljub dokaj opičjemu telesu – široka ramena, nizka postava, močne roke za plezanje po drevesu, kot pomaranča veliki možgani – so obrazne poteze nove vrste nenavadno podobne človeškim. Njihove glave so bile zelo človeške, tudi boki so bili podobni fosilu Lucy – samici hominida, ki je do zdaj predstavljala najstarejšo sorodno vejo ljudem.
Najprej so bili znanstveniki prepričani, da tako zgodnja vrsta naših prednikov še ni poznala kompleksnih družbenih običajev, kakšne so kasneje gojile bolj razvite vrste rodu Homo, kot so bili Homo neanderthalis, Homo sapiens sapiens in Homo sapiens idaltu. Popolno presenečenje je zato bilo spoznanje, da je naravna dvorana v jami, kjer so našli vseh 15 skeletov, v resnici predstavljala najstarejše prazgodovinsko pokopališče. Raziskave so pokazale, da Homo naledi na najdiščih ni živel, ker ni nikakršnih arheoloških sledi o tem. Prav tako se zdi, da jih tja niso kot plen prinesle divje živali, saj so bila trupla položena eno poleg drugega in brez vidnih poškodb na kosteh.
Homo naledi je imel zelo ukrivljene prste na rokah, kar nakazuje, da je vrsta še zmeraj plezala po drevesih kot moderne opice. Na drugi strani pa so noge in stopala skoraj identični tistim modernih ljudi, torej so omogočali pokončno hojo. Tako predstavlja pomembno stopnico med dokaj opičjo Lucy in kasnejšim modernim prednikom človeka Homo erectusom.