Leto 2015 naj bi postalo nov mejnik v človeškem raziskovanju vesolja oziroma Lune, edinega naravnega satelita Zemlje. Prvi mejnik se je sicer zgodil že daljnega 14. septembra 1959, ko je ruska sonda Luna 2 namerno trčila v površino Meseca in je bil tako sploh prvič vzpostavljen neposredni stik. »Majhen korak za človeka, velik korak za človeštvo,« so bile besede, ki jih je skoraj desetletje pozneje izgovoril ameriški astronavt Neil Armstrong, preden je 20. julija 1969 kot prvi človek stopil na negostoljubno površje.
| Proti Luni poslali 116 sond Človeštvo je do zdaj proti Zemljinemu naravnemu satelitu poslalo 116 sond, nekatere so zgolj letele mimo njega, druge so se vtirile v orbito ali pa namerno trčile na površje. Le redke so bile namenjene mehkemu pristanku, od prvega takšnega pristanka 3. februarja 1966 do danes je minilo 48 let, medtem pa je na površju uspešno pristalo le deset sond. Za primerjavo, na Marsu, ki je od Zemlje kar 260-krat bolj oddaljen kot Luna, sta uspešno pristali le dve sondi manj. |
Po nekaj letih od osvojitve se je pozornost ameriških in ruskih raziskav usmerila globlje v vesolje, medtem ko je prej tako vroča Luna utonila v pozabo. Od leta 1973, ko je tam pristala ruska sonda Luna 21, je minilo kar 40 let, ko je njeno površje dosegla nova. Kitajska je s pristankom Žadastega zajca po ZDA in Rusiji postala šele tretja država, ki je uspešno izvedla pristanek.
Pred nekaj leti so se začele z našim naravnim satelitom spogledovati tudi zasebne korporacije. Pri tem sta se združila internetni velikan Google in neprofitna organizacija X Price Fundation, ki spodbuja tehnološki razvoj v dobro človeštva. V zadnji sodeluje tudi priznani, z več oskarji nagrajeni režiser James Cameron. Razpisana je bila nagrada google lunar X, vredna 20 milijonov ameriških dolarjev oziroma slabih 15 milijonov evrov, za prvi pristanek komercialne sonde, ki bi na Luno ponesla tudi robotsko vozilo. To bo moralo biti sposobno pošiljanja fotografij in drugih podatkov na matični planet.
Pet najboljših
Nov mejnik naj bi bil postavljen že prihodnje leto, pred dnevi je neodvisna komisija izmed 18 še sodelujočih ekip izbrala pet najboljših, ki se bodo lahko potegovale za vmesne nagrade. To so ameriški Astrobotic Technology in Moon Express, japonski Hakuto, nemški Part-Time Scientists in indijski Indus.
Ekipe postopoma gradijo sondo, vozilo, nekatere celo nosilno raketo in se na vsaki stopnji potegujejo za vmesne nagrade. Astrobotic, Moon Express in Indus so bodo potegovali za nagrado 730.000 evrov za strojno in programsko opremo, potrebno za mehak pristanek sonde na Luninem površju.
Ameriški podjetji se poleg Hakuta in Part-Time Scientistsa potegujeta tudi za nagrado 364.000 evrov za sistem, ki bo omogočal, da bo lunarno vozilo premagalo najmanj 500-metrsko razdaljo.
Astrobotic, Moon Express, Part-Time Scientists in ekipa Indusa pa se bodo potegovali še za 182.000 evrov vredno vmesno nagrado za izdelavo fotografske in videokamere, ki bo sposobna snemanja in fotografiranja v visoki resoluciji. Osvojijo jih lahko vse ekipe, ki se zanjo potegujejo v posamezni kategoriji, ali pa nobena.
Za 15 milijonov
Če želi kateri od udeležencev v žep pospraviti skoraj 15 milijonov evrov, mora najpozneje do konca prihodnjega leta s sondo pristati na Mesecu, prevoziti 500 metrov in na Zemljo poslati slikovni material. Praznih rok ne bo ostala niti drugouvrščena ekipa, ki ji bo pripadala tolažilna nagrada 3,6 milijona evrov.
Če bosta zmagovalki med tekmovanjem prejeli katero izmed vmesnih nagrad, se te odštejejo od končne nagrade. Etapne nagrade so uvedli šele lani, da bi dodatno finančno podprli ekipe, ki se za sredstva borijo v težkih finančnih časih.
Preostalih 13 ekip, ki se ne potegujejo za vmesne nagrade, prav tako nadaljuje svoje delo, čeprav so prav finančna sredstva, ki morajo priti iz rok zasebnikov, tista, ki večinoma odločajo o usodi projektov. Časa za dokončanje misije je le še 675 dni.
