V brazilskem mestu živijo samo ženske

Si predstavljate svet, v katerem vladajo ženske? Natančneje svet, v katerem živijo samo ženske? Takšno je brazilsko mestece Noiva de Cordeiro na jugovzhodu države, v njem pa živi več kot 600 dam, starih od 20 do 35 let.

Da ne bo pomote, redke prebivalke so samske niti jih ni veliko istospolno usmerjenih: mnoge so poročene in imajo može, a ti živijo v drugih mestih in jih smejo obiskati le konec tedna. Nekatere so mamice, a razlike med spoloma so jasne tudi tu: hčerke živijo pri materah, dokler želijo, sinovi pa le do polnoletnosti. Takrat morajo pač pobrati šila in kopita ter se pridružiti drugim nesrečnikom (ali pač?), izgnancem. Ženske postavljajo vsa pravila in opravljajo vse delo, intelektualno, garaško, kakršno koli že. Nekatere so poljedelke in živinorejke, druge zaposlene v mestnem svetu, tretje so urbanistke, četrte skrbijo za versko prehranjenost prebivalk: skratka, moškega spola niti najmanj ne pogrešajo, še več, večina se jih strinja, da se v ženskem svetu živi mnogo bolje. Mesto je lično, urejeno, harmonično, morebitne spore rešujejo diplomatsko, po žensko. Konsenz preprosto vedno premaga konflikt, se glasi njihovo načelo: dame si vse delijo in ne tekmujejo med seboj, prav po mušketirsko so vse za eno in ena za vse!

Nedavno so si s skupnimi prispevki kupile celo nov plazemski televizor, ki so ga postavile v družabni center, da si bodo lahko skupaj ogledovale žajfnice! Redno brezvestno opravljajo (le koga?), si posojajo oblačila ter urejajo pričeske in nohte – popolna idila, skratka, ki pa so jo naravne potrebe nedavno vendarle poteptale. Mlade in samske so se namreč uprle strogemu režimu in zahtevajo odprtje mestnih vrat pogosteje kakor le konec tedna: zaradi takšne izolacije mesto namreč obiskujejo le partnerji in sorodniki, tujci tja pač ne zaidejo. In ker v svojih vrstah nimajo izbire, so jim starešine dopustile obiske, v mesto pa se bodo lahko izbranci tudi priselili – torej tisti, ki bodo privolili v strogo vladavino žensk.

Mestece Noiva do Cordeiro se je rodilo v zgodbi o nesrečni ženski, ki jo je Cerkev označila za prešuštnico, potem ko je zapustila moža, ki ga ni ljubila. Ženske, ki so jo podprle, je skupnost označila za prostitutke in jih izgnala, pod svoje okrilje pa jih je vzel evangeličanski duhovnik – toda le zato, da bi jim lahko vsilil skrajno puritansko življenje in jih nadzoroval pri vsakem koraku. Ko je leta 1995 umrl, so prebivalke sklenile, da ne bodo nikoli več dopustile moškemu, da jim narekuje vsakdanjik – zato so vse predstavnike moškega spola izgnale iz svojih domov.