V ameriških nebesih

Nekaterim stolpnicam je uspelo združiti obliko in namen, spremeniti silhueto New Yorka, in prav nič ne kaže, da bi jih povozil čas.

Chrysler: najlepši med lepimi

Nebotičnik je zasnoval arhitekt William Van Alen. Bil je še posebno počaščen, ker naj bi postal najvišji na svetu, z dekorativnemu dragulju podobno stekleno krono, toda načrt se je izkazal za predrago investicijo, ki jo je treba nekoliko oklestiti. Vseeno je nebotičnik markanten primer art decoja, njegova srebrna konica iz sedmih sevajočih terasastih lokov pa ga uvršča med bolj priljubljene nebotičnike v New Yorku. Gradnja je bila hitra, v vsakem tednu so se povzpeli za štiri nadstropja proti nebu, med gradnjo ni umrl nihče. Uporabili so skoraj 400.000 zakovic in položili skoraj štiri milijone opek za nenosilne zidove. Ker je bil naročnik Walter Chrysler, predsednik Chrysler Automobile Corporation, so v arhitekturne podrobnosti vnesli elemente avtomobilske industrije. Vogali 61. nadstropja so denimo okrašeni z orli, katerih močno pomanjšana različica se je sicer bohotila na pokrovu Chryslerjevih motorjev leta 1929.

S 319 metri je bil Chryslerjev nebotičnik leta 1930 najvišji na svetu, nato pa je po 11 mesecih primat moral predati Empire State Buildingu. Leta 2005 so prosili sto ameriških arhitektov, gradbenikov, inženirjev, kritikov in zgodovinarjev, naj izberejo najljubši nebotičnik, in kar 90 odstotkov vprašanih je na prvo mesto postavilo Chryslerjevega.

Empire State: velikan rekordov

Nebotičnik na križišču Pete avenije in Zahodne 34. ulice na Manhattnu je bil v 410 dneh v slogu art deco dokončan leta 1931 in je eden najznamenitejših na svetu. Do vrha je točno 1860 stopnic. Za gradnjo so potrebovali 10 milijonov opek, 1886 kilometrov kablov za dvigala, skupna teža nebotičnika pa je 331.000 ton. Do leta 1972, ko so zgradili World Trade Center, je bil najvišji na svetu, vlogo najvišjega pa je s stodrugim nadstropjem, ki je bilo sprva mišljeno kot pristajališče za cepeline, znova prevzel po terorističnem napadu na legendarna dvojčka 11. septembra 2001.

Do zgornjega nadstropja zgradba v lasti podjetja W&H Properties meri 373,2 metra, do strehe 381, do vrha konice pa kar 448,7 metra. Do danes je razgledno ploščad na 86. nadstropju, priljubljeno izletniško točko, s katere se ob lepem vremenu vidi do 120 kilometrov daleč, obiskalo že več kot 117 milijonov ljudi! Pred namestitvijo ustrezne ograje je bilo zabeleženih 30 samomorilskih skokov, leta 1945 se je v nebotičnik celo zaletelo manjše letalo in je umrlo 14 članov posadke, fant, ki je upravljal dvigalo nebotičnika, pa je padel kar 70 nadstropij globoko, preživel in se vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov...

Indijanci iz plemena Mohavk so bili v času gradnje Empire State Buildinga odlični višinski delavci, saj je znano, da tega plemena pač ni strah višine. Gradnja stavbe je stala skoraj 41 milijonov dolarjev, kar je približno današnjih 500 milijonov.

Likalnik: nekoč najvišji na svetu

Ena od prvih stolpnic v New Yorku z značilno ravno streho, klasičnimi detajli in rustikalnimi ornamenti ima borih 22 nadstropij, visoka je zgolj 87 metrov in je bila ob koncu gradnje leta 1902 najvišja na svetu. Trikotne oblike z ostrim kotom 25 stopinj stoji na stičišču dveh cest, in čeravno je na videz krhka, se zanjo ni bati, saj jo ščiti močna jeklena konstrukcija. Še vedno je v stolpnici Flatiron, ki se je je prijel vzdevek likalnik, nadvse imenitno imeti pisarno, še posebno v kotu ob stičišču prometnic, saj ponuja pogled tako na 5. avenijo kot na newyorško ikono Empire State Building.

Likalnik je bil zgrajen v neoklasičnem slogu beaux arts, ki je vtisnil močan pečat v ZDA med letoma 1880 in 1920.

Rockefeller Center: vselej kljuboval krizi

Prvi ameriški milijarder John D. Rockefeller je zemljo, kjer stoji Rockefeller Center, najel od columbijske univerze v želji zgraditi kulturno, stanovanjsko in poslovno središče. In s kompleksom 14 stavb, ki se raztezajo od 5. do 6. avenije, mu je to tudi uspelo. Pri načrtovanju omenjene soseske je bilo veliko pozornosti namenjene oblikovanju zelenih površin, združevanju poslovnih in sprostitvenih dejavnosti, umeščanju umetnosti v prostor, denimo pozlačenega kipa Prometeja in 45 metrov visokega kipa Atlasa. Območje nebotičnika Rockefeller naj bi bilo namenjeno tudi novi Mestni operi, katere gradnjo je Rockefeller zaradi velike gospodarske krize leta 1929, štiri leta pred odprtjem centra, umaknil iz projekta. Zagotovo je ena bolj privlačnih točk poglobljen trg, kjer toplejše mesece preživljajo ljubitelji kavarniške kulture, zimske pa drsalci na znamenitem zunanjem drsališču.

Vrednost Rockefellerjevega centra, s številnimi arhitekturnimi in umetniškimi presežki ter še neizkoriščenimi poslovnimi potenciali, je neprecenljiva.

Trumpov stolp: čudoviti razgledi

»Če že razmišljaš, razmišljaj na veliko!« je ena od bistrih izjav poslovneža Donalda Trumpa, lokalpatriota z Manhattna, ki je ponosen na svojo stolpnico Trump Tower z 68 nadstropji na 5. aveniji in na Trump Place s 6000 stanovanjskimi enotami ob reki Hudson, na obrežju katere se – vsaj v filmih – dogajajo sprevrženi in kruti zločini. Zaradi bogatega banketa newyorške arhitekture, ki se največkrat dotika neba, se zdi, kot da so vse jedi postrežene naenkrat in da dilema, kje bi bilo najbolje začeti najlepše razglede na mesto, ubija popotnikovega svobodnega duha.

In pravega veselja po razgledu onkraj velikega jabolka ni, še posebno če ga prevzame navdušeno in polno življenje globoko pri tleh, na ulici, med uličnimi umetniki in tistimi, ki s(m)o tja prišli po svoje sanje.