Umetnine med odpadki

MÜNCHEN – Bilo je konec lanskega leta, ko je nemška oblast v zanemarjenem münchenskem stanovanju osemdesetletnika, za pretečenimi konzervami fižola in sadja v kompotu ter kopico odpadkov, odkrila mojstrovine, pod katere so se podpisali velikani umetnosti, kot so bili Pablo Picasso, Henri Matisse in Marc Chagall ter številni drugi, skupno okoli 1200 del, vrednih približno milijardo evrov. A kot kaže, zakladom, ki jih je varoval od maja pokojni Cornelius Gurlitt, še ni videti konca.

Zbiratelj umetnin, ki je vrsto let živel ob nacističnem plenu – naj spomnimo, njegov oče je bil razvpiti Hildebrand Gurlitt, odgovoren za odvzem umetnin premožnim Judom, ki so si tako kupili svobodo –, je imel v lasti še vsaj dve mojstrovini. Preiskovalci, ki so Corneliusa vzeli pod drobnogled že leta 2012 zaradi utaje davkov, so namreč v domu pokojnega odkrili kipa Augusta Rodina in Edgarja Degasa: izvor in avtentičnost umetnin morajo še potrditi, a vse kaže, da je že tako neverjetna Gurlittova zbirka še obsežnejša. Koliko dragocenosti se je skrivalo v zanikrnem stanovanju, je tako še vedno skrivnost, znano pa je, da je Gurlitt v oporoki zbirko podaril Muzeju umetnosti v Bernu, švicarska ustanova pa se mora v šestih mesecih odločiti, ali bo sprejela sporno zapuščino ali ne.

Kakšna bo sicer usoda mojstrovin, ni znano, kajti identifikacija del in iskanje lastnikov oziroma njihovih dedičev potekata zelo počasi in nemogoče je pričakovati, da bo vsaka umetnina našla svoj pravi dom. Junija je bil potrjen izvor prvega Gurlittovega zaklada, Matissovega dela, ki se je po dolgih desetletjih vrnilo dedičem pokojnega pariškega zbiratelja Paula Rosenberga.