Znanstveniki so potrdili, da je bil helicoprion, ki je strašil po prazgodovinskih vodah pred 270 milijoni let, največja morska riba. To je pošast, ki je bila dolga skoraj osem metrov, tehtala pa je skoraj pol tone. Najbolj strašljiva je bila njena čeljust z zobmi, ki so bili podobni motorni žagi. Daljni sorodnik morskih psov je imel zobe spiralasto spravljene v ustih. Ko je lovil plen, je spodnjo čeljust odvihal, da so zobje zapeli kot pri cirkularki in raztrgali žrtev na koščke.
Znanstveniki so z najsodobnejšimi računalniškimi programi in skenerji izdelali tridimenzionalno rekonstrukcijo čeljusti, da so lahko doumeli, kako je tako nenavadni mehanizem deloval. »Uspelo nam je ugotoviti, kako je imela žival svoje zobe razvrščene v ustih,« je navdušen profesor Leif Tapanila z Univerze Idaho. »Bili so v zadnjem delu ust, tik ob čeljustnem sklepu. Hkrati smo ovrgli hipotezo, da so bili v sprednjem delu čeljusti.«
Helicoprion je spadal v skupino hrustančnic in je sorodstveno v resnici bližje morskim podganam. Prav zaradi hrustančastega skeleta so fosilni ostanki nepopolni, zato so bile razlage o videzu živali pred uporabo skenerja zelo različne.
