Poročilo ameriškega nacionalnega raziskovalnega sveta (NRC) navaja, da bo napredek poletov »zunaj Zemljine orbite« merjen v desetletjih in »stotinah milijard« dolarjev. Upanja, da bi se tovrstni vesoljski program izvedel brez zvišanja Nasinega proračuna v sektorju vesoljskih programov poleta človeka v vesolje, torej ni. Sedanji Nasin proračun znaša okrog 18 milijard dolarjev, njegovo redno zvišanje za pet odstotkov pa bi pomenilo 900 milijonov dolarjev, kar je absolutno premalo. Znani astrofizik dr. Neil De Grase Tyson navaja, da bi morala imeti Nasa podvojeni proračun oziroma okrog 35 milijard dolarjev, kar je približno dvajsetina letnega proračuna ameriškega ministrstva za obrambo. Seveda bi tak program moral imeti še stalno podporo, ne da ga ena administracija podpira, druga pa prekine, zavrne in opusti, kar se je pri marsikaterem Nasinem vesoljskem programu že dogajalo. S tem, ko je tak program jasno začrtan, se zmanjšujejo njegovo tveganje pa tudi tehnično tveganje, stroški in seveda časovni razpored izvedbe.
»ZDA so bile vodilne pri poletih zunaj Zemljine orbite že pred več kot štirimi desetletji in so tudi že več kot pet desetletij prisotne v orbiti okrog Zemlje,« poudarja dr. Jonathan Lunine z znamenite univerze Cornell, ki je bil sopredsedujoči v svetu NRC, in nadaljuje: »Zdaj je čas, da se odločimo o nadaljevanju poletov zunaj Zemljine orbite in v globine vesolja.« Z izjavo se je odzval tudi na pred časom objavljeni globalni vesoljski raziskovalni kažipot ali načrt, v katerega so zajete mednarodno sprejete smernice o poletih človeka v vesolje. Kažipot navaja deset zelo pomembnih točk in visoko na vrhu so vstop v Marsovo atmosfero, pristanek, radiacijska varnost ter vesoljski pogoni in sistemi.
Proračun
NRC in Nasa poudarjata, da bo tovrstni program rezultat mednarodnega sodelovanja, k njegovi uspešnosti pa bo veliko pripomogel tudi proračun. Predsednik univerze Purdue dr. Michael Daniels pripomni: »Poleti človeških posadk so vitalna dejavnost in nacionalni interes pa tudi inspiracija za vse ameriške državljane.« Poročilo, ki so ga sestavili pri NRC, opozarja, da medtem ko je mnenje ameriške javnosti od začetka izvajanja vesoljskega programa oziroma od leta 1958 večinoma pozitivno, večina ni prepričana, kakšen naj bi bil namen programa poletov človeških posadk v vesolje. Leta 1969, na vrhuncu programa Apollo, je takratni predsednik ZDA Richard Nixon ustanovil posebno komisijo, katere naloga je bila prihodnost ameriškega vesoljskega programa. Vodil jo je Spiro Agnew, njen najbolj ambiciozen načrt je bil najmanj podvojitev Nasinega proračuna, pa tudi vesoljska postaja v Zamljini orbiti, baze na Luni in polet proti Marsu. Nixon je tak ambiciozni načrt zavrnil in se odločil, da se Nasin proračun zmanjša, kar je opravičeval z vietnamsko vojno in takratnimi socialnimi težavami v državi.
Ob 20. obletnici pristanka Apolla 11 na Luni je takratni predsednik ZDA George Bush starejši ustanovil iniciativo oziroma komisijo za raziskovanje vesolja, ki naj bi svetovala o prihodnosti Nasinih vesoljskih programov. Ugotovila je, da bi polet človeka na Mars ZDA stal vsaj 450 milijonov dolarjev, česar si niti taka velesila, kot so ZDA, ne bi mogla privoščiti. Ne smemo pozabiti, da je takrat veljalo razmišljanje, da bi morala biti vesoljska ladja za polet na Mars težka tudi več kot 1000 ton, saj bi astronavti s seboj poleg vse opreme, hrane in potrebščin nosili gorivo za pristanek na Marsu in vrnitev na Zemljo. Vesoljski strokovnjak dr. Robert Zubrin pa je sredi devetdesetih let razvil idejo Mars Direct, v kateri trdi, da proti Marsu ni treba pošiljati velikih in težkih vesoljskih ladij, saj da se lahko gorivo pridobiva kar na planetu samem, in sicer iz ogljikovega dioksida v ozračju in ledu z Marsove površine. Polet naj bi potekal postopno in v stopnjah, astronavti pa naj bi na Marsu preživeli kar veliko časa, lahko leto dni, morda leto in pol, obdobje, ki ga človek v vesolju še ni preživel. Bi pa bila misija Mars Direct cenejša od prejšnjih, a hkrati bolj zahtevna in zapletena, s tem pa tudi bolj tvegana.
Pred kratkim je znani izumitelj, podjetnik in vsestranski genij Elon Musk, velik navdušenec nad potovanjem človeka na Mars, podal mnenje, da bi bil polet človeka na Mars možen v naslednjih desetih ali dvanajstih letih.
