LJUBLJANA, DURBAN – Rezultat podnebne konference Združenih narodov (ZN) v južnoafriškem Durbanu, kjer so med drugim dosegli dogovor o drugem obdobju kjotskega protokola in o začetku pogajanj za pravno zavezujoč sporazum vseh držav, je dober, je ocenil Andrej Kranjc iz slovenske delegacije. Opozarja pa, da bo treba še veliko dela.
Po njegovih besedah je bilo videti na konferenci v soboto zvečer precej kritično in mnogi so napovedovali neuspeh. Med zaključnimi zasedanji delovnih skupin so se pojavljale hude kritike nekaterih držav v razvoju, predvsem Indije, da so besedila nesprejemljiva in da jih je treba spremeniti, med drugim glede pravne veljavnosti sporazuma. Po posvetovanju največjih ‘igralcev‘ so nato sprejeli kompromisno besedilo, je povedal Kranjc.
Žarnić s konferenco zadovoljen
Minister za okolje in prostor, ki opravlja tekoče posle, Roko Žarnić, pa je ocenil, da je »končni izplen dolgih in zapletenih pogajanj utrdil mednarodni položaj EU in njeno kredibilnost pri razvijajočih se in otoških državah«.
Zadnji dan konference so gostitelji pripravili osnutek dokumenta, neuradno imenovanega »Durban Accord« (durbanski sporazum), vendar ta ni doživel splošnega odobravanja predstavnikov udeleženk. »V tem dokumentu je prišla do izraza želja pritegniti ZDA k dogovoru. Vendar je zaradi tega poskusna obvezujoča formulacija sporazuma postala zelo šibka,« je povedal Žarnić.
EU je vztrajala, da besedilo ohrani bolj obvezujočo formulacijo v smislu pravne veljavnosti sporazuma, za katerega bi se dogovorili do leta 2015, veljati pa bi začel leta 2020.
Ugovor Japonske, Rusije in Kanade
Dogovor s konference je, da se bodo začela pogajanja o novem pravno zavezujočem sporazumu, ki bi nasledil iztekajoči se kjotski protokol in h kateremu bi se priključile vse glavne onesnaževalke, ki v ozračje izpuščajo največ toplogrednih plinov. Udeleženke konference so podprle tudi namero o obnovitvi kjotskega protokola z decembrom 2012, ko se protokol izteče. Ni še sicer določeno, kako dolgo bi to drugo obdobje trajalo – v besedilu je zapisano pet ali osem let, torej do leta 2017 ali 2020. Medtem ko je EU pripravljena pristati na drugo obdobje protokola, so Japonska, Rusija in Kanada dale vedeti, da protokola ne nameravajo podaljšati, saj da nima smisla, ker ne vključuje največjih onesnaževalk, kot sta ZDA in Kitajska.
Kdo bo prispeval v sklad in koliko?
Dogovorili so se tudi o zagonu posebnega zelenega sklada, v katerega bi glede na dogovor z lanske konference v mehiškem Cancunu razvite države sprva prispevale 30 milijard dolarjev, do leta 2020 pa 100 milijard dolarjev na leto. Pri tem sicer ostaja še odprto vprašanje, kakšen delež financiranja bi prišel iz javnih virov in kakšen iz zasebnega sektorja. Žarnić ocenjuje, da bo ciljni znesek 100 milijard dolarjev zelo težko dosegljiv v časih ekonomskih kriz in da bodo v prihodnje potrebni dodatni napori za doseganje cilja.
