BRUSELJ – Evropska komisija želi iz Slovenije pridobiti več informacij o preiskavi financiranja športnega kompleksa v Stožicah, ki je bil sofinanciran z evropskimi sredstvi. Preiskavo bodo pozorno spremljali in po objavi končnih rezultatov po potrebi tudi ustrezno ukrepali za zaščito finančnih interesov EU, so pojasnili v Bruslju.
Stožice sofinanciral tudi evropski sklad
Glede na to, da je bil projekt športnega kompleksa Stožice sofinanciran s sredstvi iz evropskega sklada za regionalni razvoj, bodo službe komisije nemudoma vzpostavile stik s slovenskimi organi, pristojnimi za izvedbo programa sofinanciranja, da bi dobile več informacij o preiskavi, je pojasnila tiskovna predstavnica komisarja za regionalno politiko Johannesa Hahna, Shirin Wheeler.
Kot je še napovedala, bodo v Bruslju napredek preiskave pozorno spremljali. Ko bodo znani končni rezultati preiskave, pa bo komisija po besedah tiskovne predstavnice po potrebi tudi ustrezno ukrepala za zaščito finančnih interesov EU.
Ob tem je Wheelerjeva pojasnila, da so v komisiji plačila v okviru tega projekta letos že prekinili, a iz tehničnih razlogov, ki niso bili povezani s sumi goljufije ali drugih nepravilnosti, ki jih preiskujejo slovenske oblasti. »Slovenske oblasti so pred poletjem razjasnile pomisleke, ki jih je imela komisija, zato je ta ponovno zagnala plačila v okviru programa,« je še dejala.
Janković tako, Črepinko drugače
Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so v četrtek izvedli 23 hišnih preiskav in začasno pridržali šest oseb zaradi suma nepravilnosti pri financiranju in izvedbi gradnje športnega objekta v Ljubljani. Pri tem so hišne preiskave izvedli tudi na domu ljubljanskega župana Zorana Jankovića in domovih obeh njegovih sinov, obiskali pa so tudi mestno hišo.
Janković je po končani preiskavi v mestni hiši v izjavi za medije potrdil, da ga policija preiskuje v zvezi s projektom Stožice. Po Jankovićevih besedah policisti sumijo, da so se zgodila tri kazniva dejanja – nevestno poslovanje, zloraba položaja in goljufija pri pridobivanji evropskih sredstev.
Pomočnik direktorja NPU Robert Črepinko pa jih omenja sedem: zloraba položaja ali uradnih pravic, goljufija na škodo EU, nevestno delo v službi, zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, pranje denarja, ponareditev ali uničenje uradne listine ter sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje. Slovenska kazenska zakonodaja sicer za ta dejanja predpisuje kazen tudi do osmih let zapora.
