A odprte in pokrite tržnice, živahni in pisani bazarji niso zgolj pot, kako čim ugodneje do nakupa. Šele tam, kjer se prerivamo med stotinami ljudmi in kjer se zapletamo v prijateljske besedne spopade s prodajalci, ko poskušamo zbiti ceno izdelka, resnično začutimo utrip mesta, ki smo ga obiskali. A navsezadnje nakup niti ni potreben, saj je že zgolj obisk katere izmed tržnic, na katerih kar brbota in vre, svojevrstno doživetje, ki ga ne moremo kupiti za noben denar.
Chatuchak, Bangkok: tajski prestolnici sicer ne manjka velikanskih nakupovalnih središč, pa vendar se mnogi raje zapodijo na katero izmed ogromnih tržnic, ki ponujajo vse in po mnogo ugodnejših cenah. Še zlasti če se podamo na trg Chatuchak, ki ni le največja tržnica na prostem na Tajskem, ampak ena največjih na svetu, saj se razprostira na 14 hektarih. Odprta je sicer le ob koncu tedna, a tedaj se tam gnete 200.000-glava množica, med katero je kar 30 odstotkov turistov. Na več kot 15.000 stojnicah namreč prodajajo vse, od sadja, zelenjave in začimb do oblačil in starin ter domačih ljubljenčkov, v zakulisju pa naj bi se odvijala celo prepovedana trgovina redkih in ogroženih vrst živali.
Veliki bazar, Istanbul: ni le ena največjih in najstarejših pokritih tržnic na svetu, ampak tudi najbolj oblegani turistični kraj Evrope, ki ga obišče kar 15 milijonov ljudi na leto. Po 61 pokritih ulicah se namreč vsak dan sprehaja od 250.000 in 400.000 ljudi, ki poskušajo v kateri izmed več kot 5000 trgovinic in stojnic najti kaj, za kar so se s trgovcem pripravljeni spustiti v pogajanje za ceno. In verjetno se za vsakega najde kaj, saj v središču, ki vztrajno pridobiva pomembnost že od sredine 15. stoletja, najdemo vse, od ročno poslikane keramike, preprog in bakrenih posod do nakita in drugih bleščečih predmetov.
Suk Al Madina, Alep: srednjeveška pokrita tržnica v sirijskem mestu Alep v očeh mnogih velja za eno najlepših na svetu – ali je vsaj veljala, saj jo je lani med srditimi spopadi delno uničil požar. Poleg tega na svetu ni daljše pokrite tržnice, saj se trgovinice, v katerih najdemo vse, od srebrnega pribora in stotine vrst čajev do živalskih kadavrov in živobarvnih preprog, vijejo vzdolž 13 kilometrov ulic. Zaradi odličnega strateškega položaja ob nekdanji svileni cesti alepski suk že od 15. stoletja velja za pomembno trgovsko središče, kjer se trguje z iransko svilo, začimbami iz Indije in drugimi uvoženimi dobrinami, tržnica pa združuje več kot 20 manjših tematskih trgov.
Bazar, Kashgar: slavna tržnica v kitajskem Kashgarju blizu meje s Tadžikistanom in Kirgizijo, ki velja za trgovsko stičišče vzhoda in zahoda, je bila tradicionalno odprta zgolj ob nedeljah, a danes med njenimi vsaj 4000 stojnicami vsak dan brska približno 200.000 obiskovalcev. Na svetu naj ne bi bilo večje tržnice na prostem, sestavlja pa jo 21 specializiranih odsekov, kjer lahko kupite pohištvo, preproge ali sadje in zelenjavo ter izdelke ročne obrti, ob nedeljah pa tudi živino.