WASHINGTON – Ameriški predsednik Donald Trump je v petek za nedoločen čas prepovedal vstop beguncem iz Sirije v ZDA, za 120 dni vsem beguncem in za 90 dni državljanom sedmih muslimanskih držav. Združeni narodi so pozvali ZDA, naj ostanejo odprte do beguncev. Potniki iz muslimanskih držav, namenjeni v ZDA, že čutijo posledice Trumpovih ukrepov. Trump je tako delno uresničil svojo predvolilno napoved, da bo muslimanom prepovedal vstop v ZDA, dokler ne ugotovi, kaj se dogaja po svetu. Ukrep za zdaj velja za državljane Iraka, Irana, Sirije, Jemna, Sudana, Libije in Somalije. Obenem s prepovedjo vstopa je uvedel tudi verski test, saj je ustreznim agencijam naročil, da lahko tudi v času trajanja prepovedi dovolijo vstop v ZDA državljanom muslimanskih držav, ki so del preganjanih krščanskih manjšin.
Svet za ameriško-islamske odnose je ocenil, da bo izvršni ukaz povzročil preglavice ameriškim državljanom v tujini in škodil ugledu ZDA. »Prav nobenega dokaza ni, da so begunci grožnja nacionalni varnosti ZDA. Gre za ukaz, ki temelji na nestrpnosti, ne pa na realnosti,« je sporočila pravnica Lena Masri.
Trump je ukazal, da jih ne sme biti več kot 50.000, prednost za vstop pa imajo preganjani kristjani. Prav tako je zveznim državam dal bolj proste roke, da zavrnejo namestitev beguncev na svojem ozemlju.
Državnemu sekretarju, ministru za domovinsko varnost in nacionalnemu direktorju za obveščevalne dejavnosti je naročil, da mu v 60 dneh poročajo, ali bo prepoved veljala tudi za koga z diplomatskim potnim listom ter tiste, ki potujejo v ZDA v okviru zveze Nato ali ZN.
Združeni narodi so Trumpa pozvali, naj nadaljuje dolgo ameriško tradicijo izkazovanja dobrodošlice beguncem in zagotavljanja enakega obravnavanja ne glede na raso, narodno pripadnost ali veroizpoved.
Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) in Mednarodna organizacija za migracije (IOM) sta ameriški program za begunce označila kot enega najpomembnejših na svetu. »Dolgotrajna politika je nudila dvojno zmago: prvič z reševanjem nekaterih najbolj ranljivih ljudi na svetu in drugič z omogočanjem, da obogatijo novo družbo. Prispevek beguncev in migrantov novim okoljem po vsem svetu je bil nadvse pozitiven,« sta zapisala.
Francoski predsednik Francois Hollande je na srečanju voditeljev južnih članic EU v Lizboni dejal, da mora Evropa odločno odgovoriti na Trumpove poteze. »Ko daje ameriški predsednik izjave o Evropi in ko govori o brexitu kot modelu za druge države, menim, da moramo odgovoriti,« je ob robu srečanja v portugalski prestolnici za medije dejal Hollande.
Tudi zunanja ministra Francije in Nemčije Jean-Marc Ayrault in Sigmar Gabriel sta izrazila zaskrbljenost nad Trumpovimi odločitvami. »Sprejemati begunce, ki bežijo pred vojno, je naša dolžnost,« je po srečanju dejal Ayrault. Napovedala sta, da bosta to temo načela v pogovorih z Rexom Tillersonom, ko ga bodo potrdili za državnega sekretarja.
Iranski predsednik Hasan Rohani pa je dejal, da zdaj ni čas za postavljanje zidov med narodi. »Pozabili so, da je Berlinski zid padel pred mnogimi leti. Tudi če obstajajo zidovi med narodi, jih je treba odstraniti,« je dejal. Poudaril je, da so vrata Irana po podpisu jedrskega sporazuma z veliki silami leta 2015 odprta za tuje turiste.
Posledice Trumpovih ukrepov že čutijo potniki iz muslimanskih držav, ki so namenjeni v ZDA. V Kairu so šestim Arabcem, iraški družini in potniku iz Jemna preprečili vkrcanje na letalo letalske družbe Egyptair, ki je bilo namenjeno v New York.
Potovalnim agencijam v Iranu pa so tuje letalske družbe svetovale, naj ne prodajajo letalskih vozovnic za ZDA ali dovolijo, da se Iranci, ki že imajo urejene vizume, vkrcajo na letala, ki so namenjena v ZDA.
V ZDA živi več kot milijon Irancev, ki tudi že poročajo o težavah. Iranska študentka, ki študira v Kaliforniji in je na obisku doma, je dejala, da ne ve, ali se bo lahko vrnila v ZDA, saj so njeno letalsko vozovnico preklicali.
V ZDA se oblasti že držijo novih Trumpovih ukazov. Več muslimanov, ki so prileteli v ZDA nekaj ur po podpisu ukaza, so pridržali. Veliko jih je bilo še v zraku, ko je Trump podpisal ukaz in tako niti niso vedeli, kaj jih čaka ob pristanku.
Več organizacij za človekove pravice je vložilo tožbo proti izvršnemu ukazu, potem ko sta bila na newyorškem letališču JFK pridržana dva Iračana.
