Izumitelj Werner von Siemens je ustanovitelj korporacije, ki je vse do danes razvila in izdelala vrsto naprav, ki so in še izboljšujejo kakovost človekovega življenja. To so tehnologije s področja komunikacij, elektrike, transporta in medicine. Sad sodelovanja s podjetniki iz Slovenije ter ljubljanskim županom Ivanom Hribarjem pa so tehnologije, ki smo jih v Sloveniji uvedli le z majhnim zamikom za bistveno bolj industrializiranimi državami Evrope.
Siemens se je rodil leta 1816, prve izkušnje na področju tehničnih inovacij je pridobival v pruski vojski. Ko je leta 1847 izboljšal delovanje telegrafa, je skupaj z bratrancem ter Johannom Georgom Halskejem ustanovil podjetje za izdelavo telegrafov.
Družba je vzpostavila svoj ugled in prepoznavnost tudi s prevzemanjem izjemno kompleksnih, tveganih infrastrukturnih projektov, kot so bili polaganje podvodnih telegrafskih kablov čez Atlantik, vzpostavitve telegrafske povezave med Moskvo in Sankt Peterburgom ter telegrafskega omrežja od Finske do Krima, dolgega kar 10.000 kilometrov.
Ključna Siemensova inovacija, ki je temeljito spremenila tehnološko podobo sveta, pa je izum elektrodinamičnega principa leta 1866, s katerim je Siemens omogočil cenejšo in varnejšo proizvodnjo elektrike.
S prihodom železnice razvijanje trgovine in obrti
Leta 1910 se je hčerinska družba Siemensa – Telefunken povezala s slovenskim izumiteljem, baronom Antonom Codellijem in mu zaupala gradnjo telegrafskih postaj v nemški Zahodni Afriki. Cilj je bil povezati vse nemške čezmorske posesti s centralo Nauen zahodno od Berlina. Baron Codelli, ki je prevzel ta projekt, je na lastni koži izkusil, kako drago in zamudno je postavljanje klasičnih telegrafskih drogov na tako velike razdalje. Zato je že mnogo desetletij pred dejanskim prodorom mobilne telefonije začel razmišljati o možnostih brezžične telegrafije.
Med bivanjem v Afriki je Codelli sredi džungle v nemški koloniji Togo postavil sodobno mesto z delovnimi in bivalnimi prostori za več sto ljudi, s toplotno električno centralo, mehaničnimi delavnicami, železnico in cestami. Svoj zaslužek od gradnje telegrafskega omrežja za Telefunken je vložil v dva filmska projekta in tako postal prvi slovenski filmski producent. Codelli je že v začetku 20. stoletja razvijal televizor in družba Telefunken je po njegovih načrtih leta 1928 izdelala prototip televizorja.
Prva dokumentirana oblika sodelovanja s Slovenijo sicer sega v leto 1869, ko je Werner von Siemens podpisal sporazum s predstavniki Zoisovih fužin na Radovni o uporabi Siemensovega patenta (tehnologija Siemens Martinove peči) na področju proizvodnje železa.
Sledili so mnogi drugi projekti na področju telekomunikacij, proizvodnje energije in transporta. Siemens je 1890. napeljal telefonsko povezavo med vodovodno postajo v Klečah in pisarno vodovodnega urada v Beethovnovi ulici. Čez sedem let je v Ljubljani že delovala prva javna telefonska centrala z 89 naročniki. Centrala je imela tudi po eno fizično zvezo s Trstom, Gradcem in Dunajem. Leta 1927 je Ljubljana dobila avtomatsko telefonsko centralo za 1000 naročnikov, ki v muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu deluje še danes.
S prihodom železnice sta se v Ljubljani hitreje začeli razvijati trgovina in obrt. Potrebe po energiji so rasle, cene plina so bile previsoke in mesto se je začelo ozirati za novimi viri – električno energijo. Med prizadevanji za elektrifikacijo pa je mesto 14. aprila 1895 prizadel potres. Župan Ivan Hribar, odličen strateg in bankir, je pisal Francu Jožefu ter prosil za finančno pomoč. Ljubljana je dobila denar, Hribar pa se je odločil za gradnjo vodovoda in mestne elektrarne.
Siemens je najprej leta 1896 na svoje stroške nasproti Narodnega doma (Narodne galerije) postavil začasno elektrarno, katere pogon je bila lokomotiva, ter ga opremil z električnimi napeljavami in žarnicami. Na natečaju za mestno elektrarno je Siemens zmagal ter v zahvalo mestu podaril plinski lestenec, ki še zdaj krasi sejno dvorano v mestni hiši. Mestna elektrarna na Slomškovi cesti je danes pomemben kulturni objekt.
Mestna elektrarna ljubljanska je zagotovila pogoje za izgradnjo tramvajskega omrežja in prvi tramvaj je po tirih zapeljal 6. septembra 1901. Pred sklenitvijo pogodbe se je Siemens obvezal k odkupu vseh zemljišč, hiš in adaptaciji mostov, železnica pa je ostala njena last, pri čemer si je ustvarjeni dobiček delila z mestom. Podobni pogoji še danes veljajo za javno-zasebna partnerstva pri upravljanju javne infrastrukture. Od 1912. do 1953. je Siemensov tramvaj vozil tudi v Piranu.
Sodelovanje s korporacijo Siemens je potekalo tudi v nasprotno smer, tako da je Siemens kupoval storitve in inovacije od slovenskih izumiteljev in podjetnikov. Predvsem so bile močne vezi s kranjsko Iskro. Leta 1989 so z Iskro ustanovili mešano podjetje Iskratel, ki je eden vodilnih ponudnikov tehnologij za telekomunikacijske operaterje v srednji in vzhodni Evropi. Siemens je svoje lastništvo v Iskratelu ohranil vse do leta 2009, ko se je korporacija povsem umaknila iz telekomunikacijske panoge, svoj delež v Iskratelu pa prodala.
