BEOGRAD – Odpiranje Titovega sefa je ena večjih senzacij na območju nekdanje SFRJ, razvila pa se je v prvorazredni škandal, ki bo imel mednarodne razsežnosti.
Titova vnukinja dr. Svetlana Broz je za Nedeljske novice povedala, da bo sprožila tožbo v zvezi z dediščino svojega starega očeta Josipa Broza. S svojim odvetnikom bo izčrpala vse pravne možnosti v Srbiji, napoveduje tudi sodni proces na mednarodnem sodišču v Strasbourgu.
Podržavili zasebno lastnino
Srbski predsednik Tomislav Nikolić si je namreč privoščil nekaj, kar je za pravno in demokratično državo popolnoma nedopustno. V trezorju Narodne banke Srbije so Titov sef, v katerem naj bi bilo 11 zapečatenih vreč, odprli brez prisotnosti zakonitih dedičev. Poleg tega so iz generalnega sekretariata srbskega predsednika sodišču poslali obvestilo, da bo vsebino pregledala tričlanska komisija in »da pri odpiranju (sefa) ni nujna prisotnost sodišča«. In kdo so člani komisije? Oliver Antić in Milorad Simić, oba svetovalca srbskega predsednika, ter Nenad Jevremović, namestnik generalnega sekretarja srbskega predsednika.
Če pustimo ob strani debato, ali bi morali biti pri odpiranju maršalovega sefa tudi predstavniki držav, ki so nastale po razpadu SFRJ, je nekaj popolnoma jasno: vsebino bi morali ločiti na del, ki je osebna last Josipa Broza in zato pripada njegovim dedičem, in na del, ki je pripadal nekdanji državi in bi moral biti predmet nasledstvenih pogajanj. Svetlana Broz je opozorila sodišče, da predsednik Srbije z dekreti zasebno lastnino spreminja v državno.
Dragocenosti ali nevarnost?
S Titovo dediščino se zapleta že od njegove smrti 4. maja 1980. Tedaj je predsedstvo SFRJ sklenilo, da bo njegova dediščina državna skrivnost, in tako je ostalo do danes. Zakaj so se tako odločili? Morda zaradi vsebine skrivnostnih vreč?
Te naj bi vsebovale dragocena odličja, nakit, denar, izjemno dragocene slike, stare knjige velike vrednosti, filatelistično zbirko. Toda to so le ugibanja, z gotovostjo tega nihče ne more trditi, komisiji pa ne kaže zaupati, poudarja Svetlana Broz.
| Odšla v vojno Kirurginja dr. Svetlana Broz je 1992. zapustila delovno mesto kirurginje v Beogradu ter se napotila v Sarajevo, kjer je v vojni pomagala ljudem vseh narodnosti in ver. Danes vodi dve humanitarni združenji za odpravo posledic vojne v Bosni in Hercegovini. |
Morda pa vsebine sefa niso zapečatili zaradi vrednosti predmetov, ampak zaradi domnevne pomembnosti dokumentov iz vreče, ki bi utegnili kompromitirati tedanji državni vrh. Svetlana celo meni, da bi ti utegnili pojasniti razpad države. Sicer je že Jovanka Broz po moževi smrti grozila s skrivnimi dokumenti, ki naj bi grdo omadeževali njenega pokojnega moža, pa z objavo svojega dnevnika, a ni storila ničesar.
Kakor koli: dedovanje spada na sodišče, dediči pa morajo biti o postopku obveščeni in seveda enakopravno obravnavani.
Marke in vinograd
Po Titovi smrti – včeraj je minilo točno 33 let – so bili dediči njegova vdova Jovanka Broz ter sinova Mišo in Žarko Broz. Slednji, ki je že umrl, je pred 30 leti na beograjskem sodiščem sprožil zapuščinsko razpravo, zdaj pa imajo dedno pravico njegovi trije otroci: Josip, Zlatica in Svetlana.
Ob smrti je imel Tito na svojem računu okoli 60.000 nemških mark, od nepremičnin pa vinograd v Kumrovcu, ki ga je podedoval starejši sin Žarko. Dediči so po kapljicah dobivali Titove osebne predmete, večinoma manjše vrednosti. Jovanki je pripadlo še največ.
Predsedstvo SFRJ je Titovo lastnino shranilo v sef Narodne banke SFRJ, po razpadu države pa so jo v vrečah prenesli v trezor Narodne banke Srbije.
Največjo krajo Narodne banke SFRJ je leta 1989 izpeljal Slobodan Milošević, ko je še pred propadom države z zaplembo deviznih rezerv povzročil zlom jugoslovanskega finančnega trga. Če je Slobo kradel skupno last, da bi financiral vojno, ki jo je pripravljal – le kaj bi mu lahko preprečilo ropanje Titovega sefa?
Dediči ne skrivajo razočaranja in ogorčenja. Odpiranje sefa je dajalo kanček upanja, da bodo po 33-letnem čakanju dobili vsaj delček maršalove dediščine. Ti upi so se po lomastenju srbskega predsednika razblinili. Svetlana Broz je ogorčena: »V Srbiji se danes vse privatizira, Tomislav Nikolić je podržavil Titovo dediščino in jo razglasil za državno skrivnost!«
Grobar, četnik, predsednik
Srbski predsednik Tomislav Nikolić je izjemno zanimiva politična osebnost. V beograjski čaršiji, ki ljubi škandale in hudobne govorice, krožita dve razlagi njegovega vzdevka Grobar Toma. Po prvi je bil star 13 let, ko je njegovega brata ubila elektrika, ko je spuščal zmaja v bližini daljnovoda. Ob tem je zgorela tudi njegova mati, ko je poskušala pomagati sinu. Med študijem na pravni fakulteti je 19-letni Nikolić izgubil še očeta, zato je moral kot najstarejši član družine poprijeti za delo – kot najstnik je delal tudi kot grobar. Nikolić pa trdi, da je vzdevek dobil kot direktor komunalnega podjetja v Kragujevcu, ki se je ukvarjalo tudi z urejanjem pokopališč. Zaradi sodelovanja v vojni na Hrvaškem naj bi 1992. dobil naziv četniški vojvoda.
.
