POGLED NAZAJ

Tito po 34 letih: vse, česar niste vedeli o pogrebu

Objavljeno 12. maj 2014 09.48 | Posodobljeno 12. maj 2014 09.48 | Piše: T. L., Mo. S.

Vseh skrivnosti o Titovem pogrebu zagotovo ne poznate.

Tito je menil, da bo najbolje uničiti dokumente o padcu vesoljske ladje na Otočec pri Novem mestu

BEOGRAD – V četrtek pred 34 leti se je v Beogradu zbrala smetana predsednikov, premierjev, kraljev, vojvod in predstavnikov držav z vsega sveta, da bi se še zadnjič poklonili spominu na preminulega Josipa Broza Tita. Na srbskem spletnem portalu Telegraf.rs so ob tej priložnosti zbrali odgovore na vsa morda manj poznana ali neznana vprašanja, povezana z največjim pogrebom, ki se je kadar koli zgodil na območju nekdanje Jugoslavije. 

Kdo in zakaj je na pogreb poslal najštevilčnejšo delegacijo

  • Čeprav konkretne številke o delegacijah in njihovih članih, ki so se udeležile pogreba, niso poenotene in različni viri navajajo različne številke in imena, pa naj bi najštevilčnejšo delegacijo poslala Zahodna Nemčija – prišel je celoten državni vrh (predsednik, kancler in minister za zunanje zadeve). Sledijo Avstrija, Italija, Portugalska, Združeno kraljestvo in Sovjetska zveza, ki so tudi poslale vse predstavnike državnega vrha. Kot trdijo nekateri privrženci teorij zarot, je Zahodna Nemčija tolikšno delegacijo poslala, ker je bil Tito domnevno »njihov človek«.
  • Med tistimi, ki so na pogreb poslali najbolj nenavadno delegacijo, je Združeno kraljestvo, ki je poleg premierke Margaret Thatcher poslalo še vojnega veterana, šefa britanske misije v Titovem štabu leta 1943. V delegaciji ZDA se je znašla mama predsednika Carterja, samega predsednika pa je George Bush javno izzval, ker se pogreba ni udeležil osebno. Egipt je poslal hčerko in sina predsednika Gamala Abdela Naserja, Vatikan pa duhovnika, diplomata in nadškofa.

Dejstva, ki jih morda niste vedeli

  • Čeprav se je na pogrebu zbralo veliko število državnikov, pa so bili njihovi medsebojni pogovori redki. Točneje, skoraj jih ni bilo. Namen obiska namreč ni bil diplomatski, ampak le poklon Titu.
  • Nihče od državnikov v njihovih državah ni bil deležen kritike zaradi udeležbe na pogrebu. Edini, ki je prislužil negativne točke, je bil predsednik ZDA Carter, in to zato ker ni prišel na pogreb, sovjetski predsednik Brežnjev pa je.
  • Po protokolu so vse tuje delegacije cvetje polagale pred Titovo krsto, večina delegacije se je tudi poklonila (vključno s Thatcherjevo in z Brežnjevim), Jaser Arafat je salutiral po vojaško, medtem ko se je Sadam Husein poleg krste zadržal najdlje, vse dokler ga ljudje iz protokola niso prosili, da odide. 

Tita so dvakrat pokopali

Ni več skrivnost, da so Titovo krsto ponovno odstranili 8. maja okoli 16.30 zato, da so namestili marmorni pokrov, ki tehta 12 ton, dolg je 3,2, metra in širok 1,6 metra ter debel 80 centimetrov. Izdelali so ga dva meseca pred Titovo smrtjo, ko je bilo zdravnikom že znano, kakšno je njegovo zdravstveno stanje. 

Takoj ko je Tito umrl, je Bogoljub Stavrev, vicepremier zvezne vlade, od vojske zahteval, da mora biti krsta spuščena in pokrov nameščen v sedmih minutah in pol, kolikor sta trajali himna in Internacionala. Imitacija marmornatega bloka pa je bila po besedah enega od inženirjev težka 'le' 200 kilogramov, sicer pa enakih dimenzij kot original. »Vsaj 20-krat smo imeli generalko pred pogrebom,« je še dejal inženir, ki je želel ostati neimenovan. Dvakratni pokop in priprave za pogreb so potekali pod nadzorom tedanjega generalnega sekretarja predsedstva SFRJ, generala Ivana Dolničarja

Pokop kot del pogrebne slovesnosti je bil za televizijski posnetek nekoliko prirejen, saj so dela pri Titovi grobnici v resnici potekala še vso noč. Masivni pokrov so namreč morali natančno namestiti in zabetonirati. V ceremoniji, ki so jo predvajale televizije po vsem svetu, so prikazali imitacijo pokrova, ne pravega.

Na katerih letališčih so delegacije pristale?

Titov pogreb je bil ogromen organizacijski zalogaj, saj so se ga udeležile mnoge delegacije, večina je na zadnje slovo od maršala pripotovala z letali. Po Jugoslaviji so posebej zanje pripravili več letališč, poleg civilnega na Surčinu (Beograd) in vojaškega v Batajnici so tako aktivirali še letališča v Zagrebu, Tuzli, Zadru in Nišu.

 image
 Foto: Reuters

Zanimivo je tudi, da takratni severnokorejski predsednik Kim Il Sung ni želel prenočevati v beograjskem hotelu Interkontinental, češ da ne želi biti med kapitalisti, zato je na koncu prespal na veleposlaništvu. Rusi niso hoteli niti slišati za vojaško letališče v Batajnici, Sadam Husein je vztrajal pri zahtevi, da pristane na Surčinu, zasedel pa je tudi celotno nadstropje hotela, katerega del je bil sicer predviden za poljskega predsednika.

Tito je želel biti pokopan v Vatikanu

V zadnjem času se pojavljajo informacije, da Tito v resnici nikoli ni želel biti pokopan v Beogradu, temveč je želel zadnjemu počitku leči v samem Vatikanu. Po poročanju srbskega Telegrafa je medijem to sporočila njegova vnukinja Saša Broz, ki sicer menda meni, da bi ga morali pokopati v Zagrebu.

Jovanki prepovedali na njegov pogreb

Titova žena Jovanka, ki je umrla oktobra lani, skorajda ne bi bila prisotna na pogrebu, saj je bila od njegove smrti v hišnem priporu. Šele indijska političarka Indira Gandi ji je to omogočila, saj je napovedala svoj bojkot pogreba, če na njem ne bo vdove Jovanke.

Deli s prijatelji