Thomas in Irene sta skupaj že 84 let

LONGTON – Zaljubljenca iz Longtona v Angliji pravita, da sta za uspešno zvezo potrebna spoštovanje in olika. Irene in Thomas Howard sta se spoprijateljila leta 1931 in od takrat sta neločljiva. Edini čas, ki sta ga preživela ločeno, je bil, ko so Thomasa vpoklicali med vojake, bilo je med drugo svetovno vojno, star je bil 19 let. Poročila sta se junija 1945, ko je bilo vojne vihre konec, lani pa sta slavila platinasto poroko, 70 let. Thomas ima 93 let, Irene dve leti manj.

»Vse življenje sva si izkazovala spoštovanje in se lepo vedla, veliko mladih bi se lahko kaj naučilo iz tega. Ko sem bil mladenič, so me naučili, da se je treba do dame vedno vesti spoštljivo, ko si žensko srečal na ulici, ali pa katero od učiteljic, si se vedno dotaknil klobuka in pozdravil, drugače si lahko zabredel v težave,« pravi Thomas. 
»Dobro bi bilo, če bi se tega držale mlajše generacije. Nedavno sem na ulici srečal gospo in sem dvignil klobuk, fantje, šest jih je bilo, pa so se mi začeli smejati. Ženski sem izkazal spoštovanje, in prav tega bi se morali učiti v šoli, a na žalost tega ne počno. Le za ocene gre, kar je škoda, olikanost nič ne stane, ljudem pa veliko pomeni.«

Pravi, da je vselej spoštoval Irene: »Moja rešilna vrv je. Morda včasih glede česa nisem imel prav in niti ona ne, a sva se ob koncu dneva vedno pobotala. Še vedno sva zaljubljena, še vedno jo imam rad in ponosen sem nanjo. Če bi moral vse ponoviti, bi se spet poročil z njo.«

Thomas in Irene sta se spoznala, ko se je njegova babica priselila v hišo blizu Ireninih, le štiri vrata stran, on pa se je spoprijateljil z njenim bratom Frankom. »Vsak dan sem bil pri njih, spraševal, ali se Frank pride igrat. Njena mati je imela dovolj, pošalila se je, da ne prihajam zaradi Franka, ampak Irene, in imela je prav. Samo devet let sem imel, ko sem jo prvič videl, pomislil sem, da je zelo ljubka punčka, da bo nekoč moja, in moja naklonjenost se je od takrat le še večala. Sprehajala sva se po bližnjem parku in postala najboljša prijatelja. Pozneje sva šla v kino, gledala filme s Clarkom Gablom, sedela v zadnji vrsti in se držala za roke. Nekoč je s sabo pripeljala brata in razjezil sem se, da se tega ne grem, da sva samo ona in jaz. Povedal sem ji, da sva skupaj in bova skupaj za zmeraj, in tako tudi je.«

Potem je šel v vojno, ko se je vrnil, jo je zaprosil, zaroko sta proslavila v lokalni pivnici, poročila sta se v cerkvi v Prestonu, kmalu sta kupila prvo hišo za 750 funtov. Otrok nimata, imata pa dve nečakinji, Debbie in Jane, ki ju redno obiskujeta in skrbita zanju.