Tajska se utaplja v odpadkih

Požar na velikanskem odlagališču odpadkov, kjer gnije šest milijonov ton smeti, in strupene odplake so spodbudili strahove, da slabo načrtovanje in neučinkovita zakonodaja potiskata Tajsko v pravo smetiščno krizo. Lokalno prebivalstvo si že dlje prizadeva za zaprtje smrdljive deponije Praeksa v industrijski coni na obrobju Bangkoka. Toda osemdnevni požar, ki je vzhodna predmestja prestolnice zavil v strupen dim, je Praekso postavil v središče javne debate o smeteh.

Gore odpadkov

Bangkok, velemesto z 12 milijoni prebivalci, na dan pridela okoli 10.000 ton odpadkov, kar je konkreten del 27 milijonov ton smeti, ki se jih v kraljevini nabere med letom. Odprta odlagališča ponujajo hitro in preprosto, a kratkoročno rešitev, pravi poročilo ekonomsko-socialne komisije OZN za Azijo in Pacifik, pri čemer svari pred resnimi okoljskimi problemi in dolgoročnimi zdravstvenimi težavami, ki jih povzročata onesnažena voda in zemlja. Od 2500 odprtih odlagališč na Tajskem jih je le petina urejenih: preostala so žrtve nezakonitega odlaganja odpadkov, med katerimi ne manjka strupenih snovi, požarov in odtekanja toksičnih odplak. Požar, kakršen je divjal v Praeksi, je le eden od desetih, ki vsak mesec zagorijo na tajskih smetiščih.

»Krivo je pomanjkanje nadzora,« pravi Niča Rakpaničmani iz okoljevarstvene organizacije EARTH. Po njenih besedah iz tovarn nenadzorovano izgineta skoraj dva milijona ton toksičnih odpadkov, saj lastniki najdejo pot, da zaobidejo – ali kar kršijo – zakon, da bi znižali stroške. »Sistem je naklonjen bogatim. Težave pa imajo ljudje, ki so prisiljeni živeti z onesnaženo vodo in tlemi,« dodaja Rakpaničmanijeva.

Konec tabujev?

Pred požarom v Praeksi nihče ni hotel govoriti o odpadkih. Tajska gospodinjstva za odvoz smeti odštejejo manj kot 40 centov na mesec. Lokalne oblasti nimajo denarja za nakup sodobnih do okolja prijaznih sežigalnic odpadkov ali tovarn za njihovo predelavo, vendar nočejo dvigniti smetarine v že tako ali tako revnih naseljih – in se zameriti volivcem.

To bi se lahko spremenilo, še posebno po nagovoru generala Prajuta Čanočaja, ki se je zavzel za rešitev težave z odpadki. »Ali lahko mečemo smeti v vesolje?« je dejal v nedavnem televizijskem nagovoru ljudstvu. »Ne moremo. Moramo jih metati doma.« Vladna služba za okolje bi rada zvišala cene smetarin in poostrila zakone, s katerimi bi spodbudila recikliranje. Ena od rešitev bi bila predelava bioloških odpadkov, ki zavzemajo skoraj polovico vseh smeti, ki končajo v tajskih smetnjakih.

»Težko bo rešiti problem z odpadki,« pravi eden od bangkoških smetarjev Vutičai Namuangrak, medtem ko prazni smetnjak, poln razpadajoče hrane in razbitih steklenic. »Ljudje bodo morali spremeniti navade ali se sprijazniti s posledicami. Mi že odvažamo odpadke, a ljudje se ne morejo zanašati le na nas.«