Svinčnik je močnejše orožje od kalašnikovk

LJUBLJANA, PARIZ – Jaz sem Charlie. Ko ubiješ enega karikaturista, ustvariš dva nova. Svet je postal tako resen, da je humor tvegan poklic. Svinčnik je mogočnejše orožje od pištole. Črni dan za medije. Ni nas strah! Tako vzklika francoska javnost, tako vzklika ves svet s karikaturisti na čelu, ki so po masakru v središču Pariza še odločnejši, da se bodo bojevali za svobodo izražanja in da nikakor ne bodo klonili pod udarci in grožnjami skrajnežev.

V številnih francoskih mestih se vrstijo zborovanja in mirni protesti, udeleženci shodov s svinčniki v rokah pozivajo k miru, mnogo svetovnih voditeljev obsoja sredin napad na uredništvo satiričnega tednika Charlie Hebdo, v katerem je umrlo dvanajst ljudi, enajst pa je bilo ranjenih, med njimi štirje huje. Naj spomnimo, okoli poldneva sta napadalca, brata Said in Cherif Kouachi, Parižana in francoska državljana alžirskega rodu, vdrla v poslopje časnika in poiskala svoje tarče, ki so ravno sestankovale: prvi je padel 42-letni vzdrževalec Frédéric Boisseau, sledila sta glavni urednik tednika, 47-letni Stéphane Charbonnier, tudi ilustrator, znan po vzdevku Charb, in 49-letni policist Franck Brinsolaro, ki ga je zaradi številnih groženj v minulih letih varoval, sledili so še štirje karikaturisti, 80-letni Georges Wolinski, 57-letni Bernard Verlhac, znan kot Tignous, 76-letni Jean Cabut oziroma Cabu in 74-letni Philippe Honore, 68-letni kolumnist in urednik Bernard Maris, edina ženska žrtev, 54-letna kolumnistka in psihoanalitičarka Elsa Cayat, nekdanji novinar, tokrat le obiskovalec, 69-letni Michel Renaud, lektor Moustapha Ourad in pred stavbo še en policist, 42-letni Ahmed Merabet – menda zavedni musliman. Mimogrede, 42-letni ilustrator Renald Luzier Luz je usodnega dne zamudil v službo, saj je zaspal, in si verjetno tako rešil življenje.

Ko ubiješ enega karikaturista, ustvariš nova dva! 

Zakrinkana moška, ki sta streljala s kalašnikovkama in pri tem v tekoči francoščini vzklikala Alahovo in Mohamedovo ime ter naznanjala maščevanje, sta po očitno zelo dobro načrtovanem napadu, ki je menda spominjal na akcijo posebnih enot, pobegnila v črnem citröenu C3, ki so ga policisti pozneje izsledili na severu Pariza in v njem odkrili izgubljeni dokument enega od morilcev, brata Kouachi pa sta tam, kot kaže, zamenjala avtomobil za renault clia in izginila v neznano; po zadnjih podatkih pa naj bi ju včeraj opazili med ropom bencinske črpalke, s seboj naj bi imela tudi talca, potem pa naj bi se zatekla v hišo v kraju Crépy-en-Valois, kakšnih 80 kilometrov severovzhodno od Pariza, kjer so ju obkolili. V včerajšnjem jutru so francoski mediji poročali o vnovičnem streljanju z avtomatskim orožjem, tokrat na jugu prestolnice: hudo ranjena policistka, ki je posredovala med trčenjem motoristov, je po nekaj urah v bolnišnici umrla, za življenje se še vedno bojuje poškodovan občinski uradnik. Ni še znano, ali je bila tragedija povezana s teroristoma, poročajo pa tudi o številnih napadih na mošeje in muslimanska središča, žrtev naj ne bi bilo.

Med napadom
je bil v šoli

Med številnimi racijami in preiskavami domov na severu države so policisti prijeli sedem ljudi, 18-letni Hamid Mourad iz Reimsa, ki je sprva veljal za tretjega napadalca, pa se je v sredinem popoldnevu sam predal oblastem, potem ko je svoje ime uzrl na seznamu iskanih, ter ponudil zanesljiv alibi: med napadom naj bi bil v šoli, kar so potrdili tudi sošolci. Kakšna naj bi bila njegova vloga v napadu, policisti niso razodeli, tretji sodelujoči pa naj bi bil vsekakor voznik, ki je Kouachijeva čakal pred poslopjem in jima pomagal pobegniti. Francoske obveščevalne službe so potrdile, da sta jim moška znana že dolgo in da sta se poleti vrnila iz vojne Sirije, kjer naj bi se urila že pred leti; Cherifa so s šesterico drugih 2008. tudi obsodili na tri leta zapora zaradi povezav z jemensko teroristično mrežo, točneje skupino, ki je novačila džihadiste iz Sirije in Egipta za boj v Iraku, glasno je obsojal ameriško vpletenost na Bližnjem vzhodu. Mediji ugibajo, da sta brata, stara 32 in 34 let, pripadnika skupine ISIS ali pa Al Kaide, vendar preiskovalci domnev še niso potrdili; po neuradnih podatkih naj bi Kouachijeva med begom moškemu, ki sta mu ukradla avtomobil, navrgla, češ da sta pripadnika jemenske veje Al Kaide.

Kakor koli že, v prestolnici in drugod po državi velja obsedno stanje: vojska varuje uredništva različnih časnikov, verske ustanove, večja postajališča javnega prevoza in nekatera druga območja, premier Manuel Valls in predsednik François Hollande opozarjata, da sta iskana brata izjemno nevarna in oborožena, ter naprošata vse morebitne priče, med njimi so številne posnele dogajanje pred uredništvom Charlieja Hebdoja, naj sodelujejo v preiskavi in tako pomagajo preprečiti nove žrtve in še en napad skrajnežev – ta je namreč po ocenah varnostno-obveščevalnih služb zelo verjeten, pojavljajo se tudi namigovanja, da bi morale francoske oblasti glede na številne grožnje Al Kaide in Islamske države v zadnjem času napad predvideti oziroma bolje varovati tvegane skupine, kot so denimo mediji, sploh tisti, ki s svojo drzno uredniško politiko jezijo verske skrajneže. Naj spomnimo, Charlie Hebdo je s svojimi karikaturami pogosto upodabljal Mohameda in vlogo islama v Franciji, a kot opozarjajo mnogi, se je satirični tednik loteval tudi drugih veroizpovedi in številnih političnih osebnosti.

»Združimo se in zmagali bomo. Svoboda bo vedno premagala barbarstvo. Naj živi Francija!« je ob koncu tragičnega dneva pozval predsednik Hollande, ki je četrtek razglasil za dan žalovanja. Včeraj opoldne je država obmolknila za minuto, zastave so spustili na pol droga, žrtvam krvavega masakra so se poklonili zvonovi iz Notre Dama in Evropski parlament. Žalujejo tudi v Madridu, Londonu, Barceloni, Berlinu, Rimu in Bruslju ter drugod, svet pa glasno vzklika, naj Charlie Hebdo in svoboda medijev živita naprej.